| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, diplomsko delo

Opis: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Ključne besede: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1819; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1879; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici