1. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)Barbara Ješovnik, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Ključne besede: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 787; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
2. |
3. Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplinaMatjaž Ošlaj, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti).
Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom.
Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela.
Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 2103; Prenosov: 213
Celotno besedilo (3,67 MB) |
4. VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOVŠpela Jamnikar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Ključne besede: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 1338; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1018,93 KB) |
5. Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šoteTina Novak, 2016, diplomsko delo Opis: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov.
Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,20 MB) |
6. Nadomeščanje šote z obnovljivimi vlakni v substratihLaura Jug, 2016, diplomsko delo Opis: Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.
Ključne besede: šota, kompost, rastni substrat, emisije CO2, naravno obnovljiva vlakna, biološko razgradljivi odpadki
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,43 MB) |
7. VPLIV RAZLIČNIH SUBSTRATOV NA RAST IN RAZVOJ VISEČE PELARGONIJEIris Bohorč, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V raziskavi smo preučili vpliv različnih substratov na rast in razvoj viseče pelargonije 'Ville de Paris rubra'. Ovrednotili smo primernost substrata 'kalifornijski talni substrat, ki ga proizvajajo s pomočjo kalifornijskih deževnikov. V raziskavi smo uporabili štiri tipe substratov in sicer: industrijski substrat (Fruhstosrfer Tip N), kalifornijski talni substrat, kalifornijski talni substrat:njivska tla, v razmerju 1:1 in kalifornijski talni substrat:njivska tla:perlit, v razmerju 12:10.1. Raziskovalno delo je potekalo na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da ima substrat vpliv na rast in razvoj proučevanih rastlin, saj med njimi prihaja do statistično značilnih razlik v morfoloških lastnostih. Substrat 'kalifornijski talni substrat je manj primeren za gojenje lončnih rastlin, saj so bile rastline značilno manj bujne in so slabše cvetele. Za primernejšega se je izkazal sestavljen substrat kalifornijski talni substrat, njivska tla in perlit, v razmerju 12:10:1, v katerem so bile rastline bujnejše in bolj cvetoče.
Ključne besede: rastni substrat, kalifornijski talni substrat, lončne rastline, pelargonija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 120
Celotno besedilo (540,74 KB) |
8. UČINKOVITOST PREDATORSTVA PRI VOLKCIH LIJAKARJIH IN NELIJAKARJIH (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae)Barbara Jelen, 2016, magistrsko delo Opis: Larve volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so plenilske, a le nekatere gradijo posebne pasti – lijake za lov plena, medtem ko večina vrst na plen preži tik pod površino substrata in zgrabi plen s hitrimi gibi čeljusti in glave v smeri plena. Nekatere vrste lovijo plen na oba načina, z in brez lijaka.
V okviru magistrskega dela smo v prvem sklopu raziskav ugotavljali učinkovitost v lovu plena pri štirih vrstah volkcev, dveh lijakarskih, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius in dveh nelijakarskih, Neuroleon microstenus in Distoleon tetragrammicus. Obe lijakarski vrsti smo opazovali tudi pri lovu brez lijaka. Volkci z lijaki so potrebovali bistveno manj časa za zgrabitev plena kot ostale larve brez lijakov. Prav tako so nelijakarske vrste plen zgrabile hitreje kot lijakarske brez lijakov. Pri vseh opazovanjih smo zabeležili še vzorce vedenja ob predstavitvi plena. Larve lijakarjev so se ob prisotnosti plena in brez lijakov vedle podobno kot larve v lijakih, je pa bila razlika v odzivnosti. Medtem ko se je večina larv v lijaku odzvala na plen, pa so se manj odzivale, ko so bile larve brez lijakov. Manj odzivne so bile larve E. nostras. Pri lijakarskih vrstah z lijakom in brez njih smo opazili pet različnih vzorcev vedenja, pri nelijakarskih vrstah pa dva. V drugem sklopu poskusov smo osebkom vrste E. nostras izmerili površine čeljusti s ščetinami in površine čeljusti brez ščetin. Površina, izmerjena s ščetinami, je bila bistveno večja od površine brez ščetin. Izmerili smo tudi razdalje med ščetinami in ugotavljali povezavo med temi razdaljami in velikostjo delcev substrata, ki ga larve najraje izberejo za gradnjo lijaka. V zadnjem sklopu poskusov smo opazovali prehranjevalno vedenje larv E. nostras v štirih različnih granulacijah substrata. Opazovali smo ulov plena in hranjenje. Iz posnetkov smo analizirali več faz hranjenja. Larve so najhitreje ulovile plen v za njih najustreznejši granulaciji. V grobih granulacijah so larve potrebovale več časa za ulov plena, zaradi večkratnega pobega plena iz lijaka, v finejši granulaciji pa so larve gradile manjše lijake in je prav tako plen lažje pobegnil. Na čas hranjenja (t.j. od zgrabitve plena do izmeta ostankov in od zgrabitve plena do razprtja čeljusti) granulacija nima vpliva. Med prehranjevanjem smo prepoznali 21 vedenjskih vzorcev v vseh granulacijah, od katerih je 10 značilnih za volkce v vseh granulacijah, posamezni pa se pojavijo le v določenih granulacijah. Larve so se bolj plastično vedle v za njih manj ustreznih granulacijah, kar sklepamo na osnovi frekvence in sekvence vedenjskih vzorcev.
Ključne besede: volkci, Myrmeleontidae, plenilsko vedenje, površina čeljusti, substrat
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1201; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATUNataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 54
Celotno besedilo (602,88 KB) |
10. Preferenca dvozobih črnink Nemastoma bidentatum ssp. (Arachnida: Opiliones: Nemastomatidae), do različno komprimiranih substratovPeter Kozel, 2013, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo obravnavali razporeditev osebkov podvrste dvozobe črninke Nemastoma bidentatum ssp. (Nemastomatidae, Opiliones), ki živi v južni in jugovzhodni Sloveniji, v talnem substratu. V prvi skupini poskusov smo ugotavljali razporeditev osebkov v homogenem nekomprimiranem substratu, v drugi skupini pa njihovo preferenco do nekomprimiranega (0,0 kg/cm2), rahlo komprimiranega (0,1 kg/cm2) in močno komprimiranega substrata (1,0 kg/cm2). Na podlagi izsledkov smo želeli preveriti možnost za uporabo črnink kot bioindikatorjev za ocenjevanje kakovosti gozdnih in grmiščnih tal. Poskuse smo izvedli v laboratoriju in v naravi na lokacijah, kjer smo nabrali črninke. Uporabili smo mrežne kletke v poskusni areni, ki so na eni strani omogočile nadzorovano pripravo poskusnega substrata in na drugi strani nadzorovano razstavljanje substrata v poskusni areni. Pri vrednotenju pridobljenih podatkov smo kombinirali metode iz teorije grafov in statistične analitske metode. Za ugotavljanje tipa razporeditve črnink v homogenem substratu smo uporabili prirejen model po teoriji grafov in prostorsko avtokorelacijsko analizo. Glede razporeditve v substratu med samci in samicami ni bilo značilnih razlik, prav tako jih ni bilo v prostorski razporeditvi osebkov glede na kraj opravljanja poskusa – v laboratoriju ali v naravi. Črninke so se v nekomprimiranem homogeniziranem substratu agregirale v skupine. Preferirale so nekomprimiran substrat, malo jih je bilo v rahlo komprimiranem in nobene v močno komprimiranem substratu. Na osnovi poskusov lahko zaključimo, da je rahlost substrata nujni, a ne zadostni pogoj za prisotnost črnink. V raziskavi smo potrdili možnost uporabe te podvrste črnink kot bioindikatorja za in situ določanje kakovosti talnih substratov glede na njihovo čvrstost in sestavo.
Ključne besede: bioindikatorji, čvrstost (komprimiranost) tal, ekologija tal, Nemastoma bidentatum, talni substrat
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2667; Prenosov: 352
Celotno besedilo (7,74 MB) |
