| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko delo
Nastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo

Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Val Šenekar, 2024, diplomsko delo

Opis: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Ključne besede: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Vpliv gnojenja z izrabljenim gobjim substratom na aktivnost talnih encimov v posameznih letnih časih : magistrsko delo
Ana Štuhec, 2024, magistrsko delo

Opis: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Ključne besede: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

4.
Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelave : diplomsko delo
Strahinja Jovanović, 2024, diplomsko delo

Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

5.
Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko delo
Anja Vozel, 2024, magistrsko delo

Opis: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Ključne besede: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko delo
Mihael Korez, 2023, diplomsko delo

Opis: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 567; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)
Barbara Ješovnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Ključne besede: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1097; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

8.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Ključne besede: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1080; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplina
Matjaž Ošlaj, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 2477; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

10.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Ključne besede: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 1568; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1018,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici