| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Nekateri vidiki "čefurske" identitete
Kristina Patljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Besedo »čefur« zlahka uporabimo v vsakdanjem pogovoru in jo prepoznamo v funkciji razlikovanja med »nami« in »njimi«, ki izkazujejo drugačnost. Pri vprašanju, kaj točno beseda »čefur« pomeni, se zaenkrat ne moremo zanesti na nobeno uradno definicijo. Namen diplomske naloge Nekateri vidiki »čefurske« identitete je bil preveriti splošne predstave o tem, kdo pravzaprav »čefur« je in kaj določa njegovo identiteto ter na podlagi subjektivnih mnenj anketirancev izluščiti neko splošno definicijo izraza in še nekatera druga spoznanja o tako imenovani »čefurski identiteti«. V teoretičnem delu naloge poleg poskusov definicij izraza obravnavam tudi relevantne pojme kot so identiteta, etničnost, ksenofobija, predsodki, migranti, stigmatizacija, kriminalizacija, delinkvenca in mediji. Empirični del naloge vsebuje kvantitativno analizo podatkov, za katero je kot osnova služila anketna metoda raziskovanja z vprašalnikom. Z raziskavo sem želela ugotoviti, koga beseda »čefur« zaznamuje, katere negativne sodbe nosi in ali na negativne sodbe vplivajo dejavniki kot so starost, spol, izobrazba ter kraj bivanja. Želela sem določiti tudi stopnjo ksenofobije med vprašanimi in ugotoviti, ali obstaja neko splošno mnenje, da so se elementi balkanske kulture infiltrirali v slovensko. Ugotovila sem, da izraz v vsakem primeru prinaša negativne predsodke, da ga posamezniki z balkanskim poreklom v večini primerov za poimenovanje sebe ne odobravajo, da ga v glavnem zaznamujeta narodnost in stopnja prilagojenosti slovenski kulturi in da se lahko izraz v nekaterih primerih uporabi tudi za posameznike slovenskega porekla. Poleg tega je kvantitativna analiza pokazala, da je bila stopnja ksenofobije med vprašanimi majhna, izkazalo pa se je, da velja splošno mnenje, da so se nekateri elementi balkanske kulture zasidrali v slovensko. Rezultati o vplivu okolja na negativne sodbe in rezultati o motečnosti »čefurjev« so me pripeljali do vprašanja, ali gre morda za dva vzorca obnašanja pripadnikov subkulture »čefurjev«.
Ključne besede: čefur, identiteta, ksenofobija, predsodki, stigmatizacija, migranti, subkultura
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2957; Prenosov: 599
.pdf Celotno besedilo (418,10 KB)

4.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3562; Prenosov: 991
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

5.
6.
VPLIV ORGANIZACIJSKE SUBKULTURE IN SPOLA NA PRIJATELJSTVO
Aleksander Koporec Oberčkal, 2010, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretične ugotovitve so opisane v štirih poglavjih. Prvo poglavje predstavlja uvod. V drugem poglavju opisujemo pomen dobrih medosebnih odnosov in mehanizme psihosocialnih interakcij. Teorije in modeli, ki opisujejo dva različna pogleda na vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev medosebnih odnosov, in sicer linearni in ciklični, predstavljajo jedro drugega poglavja. V tretjem poglavju opisujemo prijateljstvo. Različne definicije prijateljstva so navedene v kronološkem vrstnem redu. Tem sledijo bistvene značilnosti prijateljstva. Prijateljstvo obravnavamo še v okviru zgodovinskega, razvojnega, socialnopsihološkega in organizacijskega vidika. Četrto poglavje opisuje organizacijsko kulturo. Opisane so raziskovalne smeri, ki so vplivale na razumevanje organizacijske kulture, vrste organizacijskih kultur in njihove značilnosti. Opisu Denisonovega modela sledi opis organizacijske subkulture. Slednja je opredeljena v okviru državne uprave in gospodarskih družb. Teoretičnemu delu sledi empirični del. V slednjem opisujemo sintezo dveh različnih raziskav, prijateljstva in organizacijske kulture. Definiciji obeh pojmov, ki sta v literaturi različno definirana, sta bili vsebinsko analizirani. Posledično izpeljana definicija prijateljstva je bila uporabljena kot merski pripomoček. Za raziskovanje različnih značilnosti prijateljstva smo izdelali svoj lasten vprašalnik. Za raziskovanje značilnosti organizacijske kulture smo uporabili vprašalnik, izdelan na podlagi Denisonovega modela organizacijske kulture. Značilnosti prijateljstva, katere so bile potrjene v empiričnem delu so bile: 'lastna pričakovanja o prijateljstvu', 'ocena pričakovanj prijatelja', 'pogostost pogovorov', 'intimnost pogovorov', 'tesnost prijateljstva', 'vzajemnost prijateljstva', 'negativne interakcije', 'skupne aktivnosti', 'trud za vzdrževanje prijateljstva', 'socialna podpora' in 'optimizem'. Značilnosti organizacijske kulture so bile: 'vključenost', 'konsistentnost', 'prilagodljivost' in 'poslanstvo'. Z navedenima raziskavama smo sledili temeljni raziskovalni tezi doktorske disertacije, ki se glasi: »Med poklicnim in zasebnim življenjem obstaja transfer, ki se kaže v pozitivni povezanosti med značilnostmi prijateljstva in značilnostmi organizacijske kulture. Ne glede na to ali je transfer manifesten ali latenten, zaveden ali nezaveden, lahko govorimo o pozitivnem vplivu značilnosti organizacijske kulture na značilnosti prijateljstva. Poleg vpliva značilnosti organizacijske kulture, pri transferu med poklicnim in zasebnim življenjem, ima spol tako pomembno vlogo, da lahko govorimo o pozitivnem moderatorskem učinku spremenljivk 'spol' in 'vrsta prijateljstva' na značilnosti prijateljstva. Predvsem je slednje pomembno zato, ker je narava prijateljstva med moškimi in med ženskami tako različna, da ne moremo govoriti o naključnem vplivu.« V raziskavo so bili vključeni odgovori 265 sodelujočih. Pridobivanje podatkov je potekalo po elektronski poti, po metodi snežene kepe. Povezanosti med značilnostmi organizacijske kulture in med značilnostmi prijateljstva, ki so bile temelj za sklepanje o transferu med poklicnim in zasebnim življenjem posameznika, so bile analizirane s korelacijsko analizo. Slednjo smo uporabili tudi pri analiziranju povezanosti med značilnostmi prijateljstva in drugimi spremenljivkami (npr. vodstvena funkcija). Enosmerna analiza variance je bila uporabljena pri raziskovanju razlik med spoloma, razlik glede na prijateljstvo z osebami istega ali različnega spola in razlik po različnih drugih spremenljivkah (npr. zadovoljstvo z življenjem). Pri ugotavljanju napovednih vrednosti nekaterih spremenljivk sta bili uporabljeni hierarhična in stopenjska regresijska analiza. Rezultati so potrdili določene ugotovitve preteklih raziskav, predvsem to, da obstajajo pomembne razlike med moškimi in ženskami glede prijateljskih odnosov. Te razlike so se pokazale pri spremenljivkah 'pogostost pogovorov', 'lastna pričakovanja
Ključne besede: medosebni odnosi, prijateljstvo, organizacijska kultura, organizacijska subkultura, razlike med spoloma, prijateljstvo z osebo istega spola, prijateljstvo z osebo različnega spola.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 4110; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
Vprašanja policijske osebnosti : diplomsko delo
Janja Štampfer, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: policija, policisti, osebnost, osebnostne lastnosti, policijska subkultura, stereotipi, diplomske naloge
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1522; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (712,61 KB)

8.
Vpliv prvega vtisa na delo policistov : diplomsko delo
Luka Lužar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: zaznavanje, vtisi, stereotipi, predsodki, policija, policisti, policijska subkultura, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 1533; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Etika in policijsko delo : diplomsko delo
Srečko Šopar, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska subkultura, etika, integriteta, diplomske naloge
Objavljeno: 10.06.2011; Ogledov: 2053; Prenosov: 339 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (368,86 KB)

10.
Ženske v policiji : diplomsko delo
Maruša Šega, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: policija, ženske, policistke, policijska subkultura, stereotipi, stres, spolno nadlegovanje, delovno mesto, diplomske naloge
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2913; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (566,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici