| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1453; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE RUTINA V SUBKRITIČNI VODI Z METODO ODZIVNIH POVRŠIN
Anja Palko, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature, časa in koncentracije) na hidrolitsko sposobnost subkritične vode na osnovnem primeru diglikozida kvercetina – rutina. S pomočjo načrtovanja eksperimentov ter metodologije odzivnih površin smo skušali poiskati optimalne reakcijske parametre pri katerih dobimo najvišji izkoristek hidrolize rutina v kvercetin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko-temperaturnem, visoko-tlačnem avtoklavu v inertni (dušikovi) atmosferi pri pogojih, ki smo jih v naprej določili z uporabo računalniškega programa Design-Expert 7.0. S pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti smo določili koncentracijo kvercetina ter drugih produktov hidrotermične degradacije po obdelavi s subkritično vodo. Z uporabo metodologije odzivnih površin smo dobljene rezultate optimizirali in določili optimalne parametre, ki prispevajo k najvišjemu izkoristku kvercetina.
Ključne besede: Subkritična voda, Hidrotermična degradacija, Rutin, Hidroliza, Centralno kompozitni načrt, Metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1239; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

3.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Ključne besede: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Objavljeno: 20.02.2015; Ogledov: 1400; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

4.
Subcritical water - a perspective reaction media for biomass processing to chemicals
Irena Pavlovič, Željko Knez, Mojca Škerget, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Biomass and water are recognized as a key renewable feedstock in sustainable production of chemicals, fuels and energy. Subcritical water (SubCW), or commonly referred as hot compressed water (HCW), is the water above boiling and below critical point (CP; 374 °C, 22.1 MPa). It has gained great attentionin the last few decades as a green, cheap, and nontoxic reagent for conversion of biomass into valuable chemicals. In this paper, hydrothermal reactions of cellulose, as the model biomass substance, with subcritical waterat mild temperature and pressure regimes have been studied. The experiments were done in a batch reactor in the temperature range of 220 ° - 300 °C. The main products distributed in liquid, gaseous and solid phase were separated and quantified. The conversions to each group of products were foundstrongly dependent on the temperature and residence time.
Ključne besede: celuloza, biomasa, subkritična voda, hidrotermana konverzija, bioolja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

5.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Ključne besede: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Sinteza in karakterizacija biooglja pridobljenega iz različnih vrst odpadne biomase s subkritično vodo
Darja Predikaka, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sintetizirati in karakterizirati biooglje, ki smo ga dobili iz odpadne biomase s pomočjo subkritične vode. Sinteza biooglja je potekala v subkritični vodi z različnimi odpadnimi materiali in z dvema različnima plinoma za vzpostavitev atmosfere v reaktorju, N2 in CO2. Temperature sinteze pri tem nismo spreminjali in je vedno znašala 225 °C. Da bi ugotovili vpliv sušenja na lastnosti biooglja, smo uporabljali klasični termični postopek sušenja in metodo s superkritičnim CO2. Določili smo izkoristek sinteze biooglja različnih materialov in dobljenim vzorcem določili zeta potencial, z adsorpcijo dušika smo izmerili specifično površino, volumen in povprečni premer por. Vsem vzorcem smo posneli tudi FTIR spekter. Vse rezultate smo primerjali tudi z lastnostmi komercialno dosegljivega aktivnega oglja. Rezultati kažejo na najvišje izkoristke biooglja, ko smo za začetni material izbrali zmleto in z vodo predhodno ekstrahirano macesnovo skorjo. Pri teh pogojih smo dosegli 68,3 % izkoristek biooglja, ko smo uporabili dušik kot plin za vzpostavitev tlaka v sistemu, medtem ko smo pri vzorcu, ki je bil sintetiziran pri istih pogojih, a se je pri tem uporabil CO2, dobil produkt bolj enakomernejše oblike. Izkoristek biooglja pri uporabi CO2 kot plina za vzpostavitev tlaka v reaktorju je bil nekoliko nižji, in sicer 66,5 %. Rezultati merjenja zeta potenciala kažejo na to, da ima najnižji zeta potencial biooglje dobljeno iz mlete in v vodi predhodno ekstrahirane macesnove skorje, pri tlaku 215 bar, pri podaljšanem reakcijskem času tj. 6 h. Zeta potencial tega produkta znaša -34,33 mV. Največjo specifično površino vzorca smo dosegli pri biooglju macesnove skorje, ki je bil sušen s postopkom superkritičnega sušenja. Pri teh pogojih smo dobili specifično površino vzorca, ki je znašala 225,82 m2/g. Specifična površina aktivnega oglja je znašala 886,53 m2/g. FTIR spektri kažejo, da so si vzorci po sestavi med seboj zelo podobni in da je vpliv različnih plinov na površinske funkcionalne skupine majhen. Razlika se kaže le v prisotnosti O-H vezi, kar kaže na različno pripravo vzorcev.
Ključne besede: Biooglje, subkritična voda, biomasa, hidrotermična karbonizacija, BET, zeta potencial, ATR – FTIR
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 851; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
HIDROLIZA GLIKOZIDNO VEZANIH ANTIOKSIDANTOV V ČEBULNEM EKSTRAKTU S SUBKRITIČNO VODO
Jožica Ulčnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Povzetek Magistrsko delo prikazuje študijo možnosti uporabe subkritične vode kot hidroliznega medija za selektivno razgradnjo glikozidno vezanih antioksidantov v ekstraktu rdeče ptujske čebule. Iz neizkoriščenih čebulnih olupkov smo želeli pridobiti kvercetin, kot produkt z visoko dodano vrednostjo. S pomočjo konvencionalne ekstrakcije čebulnih olupkov smo pridobili čebulni ekstrakt, le-temu smo določili vsebnost totalnih fenolov v ekstraktu s Folin-Ciocalteu metodo. Ekstrakt smo hidrolizirali po postopku kislinske hidrolize s HCl in s tem določili vsebnost totalnega kvercetina v ekstraktu. Preučevali smo vpliv parametrov (temperatura, tlak in uporabljena vrsta plina v avtoklavu, kontaktni čas in koncentracija raztopine ekstrakta) na izkoristek hidrolize s subkritično vodo v šaržnem reaktorju. Na podlagi optimalnih pogojev v šaržnem reaktorju smo izvedli kontinuirno hidrolizo ekstrakta s subkritično vodo. Kvalitativno in kvantitativno vsebnost kvercetina v hidroliziranih vzorcih smo določili s HPLC analizo. Rezultati kažejo, da smo najvišji izkoristek ekstrakcije dosegli pri ekstrakciji zmlete mešanice olupka in jedilnega dela čebule z vodo pri temperaturi 95 °C. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo določili v ekstraktu čebulnega olupka, pridobljenega s 35 % raztopino etanola pri 80 °C. Najvišji odstotek hidrolize smo s šaržnim procesom dosegli pri 195 °C, kontaktnem času 12,5 min, uporabi CO2 pri tlaku 215 bar in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,1 mg/ml. Na podlagi rezultatov HPLC meritev sklepamo, da pri šaržnem procesu, z naraščajočo koncentracijo vodne raztopine čebulnega ekstrakta odstotek hidrolize pada. Najvišji odstotek hidrolize pri kontinuirnem procesu smo dosegli pri temperaturi 200 °C, tlaku 102 bar, kontaktnem času 12,9 min in koncentraciji raztopine ekstrakta 0,5 mg/ml. HPLC analiza je pokazala, da kot stranska produkta med potekom hidrolizne reakcije poleg ostalih komponent nastajata 3,4-dihidroksi benzojska kislina in 5-hidroksi metil furfural, ki ga lahko zaradi razlik v topnosti v vodi separiramo od kvercetina.
Ključne besede: olupki rdeče čebule, glikozidi, hidroliza, subkritična voda, kvercetin
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

8.
Stabilnost kurkuminoidov v subkritični vodi: Določanje mehanizmov in hitrost reakcij razgradnje
Tina Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Kurkuma je začimba, zlato rumene barve, ki se pridobiva iz korenine rastline Curcuma longa L. Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Ščiti jetra pred raznimi strupi in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa in izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno. Deluje protivnetno, kot antioksidant ter kemopreventivno. Kurkuma vsebuje fenolne spojine imenovane kurkuminoide, kateri dajejo rumeno oranžno barvo kurkumi in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina. Kurkuma se v veliki meri uporablja tudi v živilstvu, kot barvilo ali začimba. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv temperature na razgradnjo kurkuminoidov v subkritični vodi. Pri izvajanju eksperimentalnega dela diplomske naloge nas je zanimala maksimalna temperatura pri kateri so kurkuminoidi še stabilni. Preučili smo hitrost razgradnje posameznih kurkuminoidov v tem mediju. Prav tako smo preučili tudi reakcijski mehanizem razgradnje, torej razgradne produkte kurkuminoidov ter le te skušali kvantificirati. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem visoko-tlačnem visoko-temperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode. Spremljali smo vpliv temperature pri različnih reakcijskih časih. Ugotovili smo da se z višanjem temperature pri reakciji stabilnost kurkuminoidov manjša. Rezultati kažejo da so kurkuminoidi stabilni pri višjih temperaturah, pri temperaturi 180 °C pa močno razpadejo. Spremeni se njihova barva in s tem predvidevamo da razpadejo tudi zdravilne učinkovine ter nastaja vse več produktov razgradnje. Vzorce iz reaktorja smo analizirali s HPLC metodo in skušali kvalitativno kot tudi kvantitativno določiti produkte hidrotermične degradacije. V diplomskem delu je prikazan mehanizem degradacije kurkuminoidov in njihovih produktov. Naprej razpadejo na hidroksicinamične kisline, nato na vanilin, 4-hidroksibenzaldehid in še različne druge produkte, katerih nismo posebej obravnavali. Topnost kurkuminoidov v vodi je zelo slaba, zato prihaja tudi do manjših odstopanj in nihanj pri prikazu kinetičnega modela in časovne odvisnosti koncentracije komponent. Pri temperaturi 100 °C ni bilo mogoče prikazati kinetike razgradnje zaradi zelo slabe topnosti v vodi. Pri analizah smo uporabili kinetični model 1.reda in ugotovili, da je degradacija kurkuminoidov pri višjih temperaturah hitrejša kot pri nižjih.
Ključne besede: kurkuminoidi, subkritična voda, hidrotermična degradacija, visokotlačna tekočinska kromatografija
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
HIDROTERMIČNA DEGRADACIJA EKSTRAKTA ČEBULE – VPLIV KONCENTRACIJE
Nina Žunko, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil izvesti hidrolizo ekstrakta čebulnih olupkov s pomočjo reaktivne subkritične vode. Čebulni ekstrakt je kompleksen matriks različnih spojin, predvsem kvercetina ter tudi različnih ogljikovih hidratov in proantocianidinov. Kvercetin v naravi običajno ni prisoten v svoji prosti obliki, ampak je najpogosteje vezan s sladkorji v t. i. glikozide. Koncentracija raztopine oziroma razmerje material : voda je procesni parameter, ki je pri mnogih študijah razgradnje s subkritično vodo pogosto ignoriran. Zato je bil cilj diplomskega dela preučiti vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta čebule na nastanek prostega aglikona. Temperaturo in tlak smo pri tem vzdrževali konstantna (200 °C, 200 bar). Preučili smo tudi vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta na nastanek drugih, predvsem razgradnih produktov kvercetina. V prvem delu smo izvedli ekstrakcijo čebulnih olupkov s konvencionalnim ekstrakcijskim postopkom. Ekstrakt smo v drugem delu uporabili za hidrotermične poskuse razgradnje v laboratorijskem visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode in v prisotnosti plina CO2 za vzdrževanje tlaka v reaktorju. Dobljene vzorce smo analizirali z metodo HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) na sistemu Agilent 1100. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je kinetika razgradnje kvercetina neodvisna od koncentracije.
Ključne besede: subkritična voda, hidrotermična degradacija, kvercetin, konvencionalna ekstrakcija, HPLC
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 652; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Hidroliza taninov s subkritično vodo - določitev optimalnih pogojev
Tjan Smrečnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Z raziskovalnim laboratorijskim delom smo želeli preučiti možnost hidrolize kostanjevih taninov s subkritično vodo, ki ima lahko pri povišani temperaturi in tlaku kislinsko-bazne katalizatorske lastnosti, kar nam omogoča, da jo uporabimo pri kemijski reakciji hidrolize kot reaktant in katalizator. S pomočjo programa Design Expert smo tudi določili optimalne pogoje za pridobivanje galne kisline. Izrednega pomena je, da lahko vodo po končani uporabi recikliramo, kar je zaradi vse strožjih okoljskih zahtev vsekakor izrednega pomena. V laboratoriju smo izvedli kislinsko hidrolizo tudi s klorovodikovo kislino, za primerjavo z dobljenimi rezultati pri hidrolizi s subkritično vodo. V vzorcih smo določali vsebnost totalnih taninov, totalnih fenolov, totalnih ogljikovih hidratov in totalnih flavonoidov. Dodatno smo določali tudi vsebnost galne kisline, elagne kisline, kastalagina, 1-galloy-kastalagina in veskalagina. Ugotovili smo, da je hidroliza tanina možna s subkritično vodo. Na potek hidrolize imajo velik vpliv temperatura, čas, hitrost segrevanja in nihanje temperature. S pomočjo programa smo optimizirali tudi izkoristek galne kisline v odvisnosti od časa in temperature. Optimalne pogoje smo določili pri temperaturi 127,85 °C in času 53,29 minut.
Ključne besede: tanini, hidroliza, subkritična voda, fenoli, galna kislina
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 609; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici