| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcih
Katja Jeseničnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Ključne besede: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1155; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Povezanost med uporabo Instagrama, samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem
Anja Korade, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih so družbena omrežja postala sestavni del sveta in danes igrajo vitalno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. V magistrski nalogi smo se osredotočili na to, kako se uporaba Instagrama povezuje s (spletno) samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 286 uporabnikov Instagrama povprečne starosti 26 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale – FBIS), Vprašalnik tipa uporabe Instagrama, Vprašalnik samopredstavitve na Facebooku (Self presentation on Facebook questionnaire – SPFBQ), Vprašalnik socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison Scale), Vprašalnik socialne primerjave navzgor in navzdol glede na fizični izgled (Upward and Downward Appearance Comparison Scales) ter Lestvico zadovoljstva z življenjem (Satisfaction With Life Scale – SWLS). Instrumente smo prilagodili za kontekst Instagrama. Glede na obstoječe raziskave in pričakovane trende smo predpostavili, da se tako aktivna kot tudi intenzivna uporaba Instagrama pozitivno povezujeta s samopredstavitvijo ter da se pasivna uporaba Instagrama negativno povezuje s subjektivnim blagostanjem uporabnika. Predpostavili smo tudi, da je povezava med socialnimi primerjavami šibkejša pri uporabnikih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Rezultati so pokazali, da se aktivna, pasivna in intenzivna uporaba statistično pomembno pozitivno povezujejo s samopredstavitvijo ter da posamezniki, ki manj intenzivno uporabljajo Instagram, tudi manj pogosto uporabljajo socialno primerjavo navzdol in podobno razliko smo našli pri dimenziji socialne primerjave navzgor. Pogostost socialne primerjave se s samopredstavitvijo povezuje statistično pomembno in pozitivno. Ugotovili smo tudi, da večja intenzivnost uporabe Instagrama napoveduje pogostejšo uporabo socialnih primerjav navzgor, nasprotno pa višje zadovoljstvo z življenjem napoveduje redkejšo uporabo socialnih primerjav navzgor. Rezultati večinoma niso pokazali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da se aktivna in pasivna uporaba statistično pomembno ne povezujeta z zadovoljstvom z življenjem kot mero subjektivnega blagostanja. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med številom sledilcev in zadovoljstvom z življenjem.
Ključne besede: uporaba Instagrama, samopredstavitev, socialna primerjava, subjektivno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1177; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno v DKUM: 11.03.2019; Ogledov: 1734; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Povezava med kakovostjo partnerskega odnosa in občutkom kompetentnosti za opravljanje starševske vloge med nosečimi pari ter mediatorska vloga razpoloženja
Renata Javornik, 2018, magistrsko delo

Opis: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost. Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Ključne besede: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1406; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Učinek delavnic čuječnosti na psihično blagostanje oseb v pozni odraslosti
Patricija Kramaršek, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih v psihološki literaturi zasledimo vse več študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij čuječnosti. Prevladujejo predvsem takšne, ki nakazujejo učinke omenjenih intervencij na zmanjšanje ravni depresivnosti, stresa in anksioznosti. Študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij na subjektivno blagostanje, je manj, njihovi rezultati pa so nekonsistentni. Večina raziskav je izvedenih na kliničnih vzorcih, od katerih je le manjše število izvedenih na vzorcu oseb v pozni odraslosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti učinke delavnic čuječnosti na spretnosti čuječnosti oseb v pozni odraslosti. Prav tako smo želeli preveriti učinke delavnic čuječnosti na posamezne spremenljivke psihičnega blagostanja – depresivnost, stres, anksioznost in subjektivno blagostanje. Naš končni vzorec je sestavljalo 24 udeležencev iz dveh domov za upokojence, s povprečno starostjo 79 let. Udeleženci so bili razdeljeni v eksperimentalno (N = 12) in kontrolno skupino (N = 12). Eksperimentalna skupina je bila deležna 7-tedenskih delavnic čuječnosti, medtem ko za kontrolno skupino ni bila predvidena nobena posebna aktivnost. Vsi udeleženci so teden pred pričetkom delavnic eksperimentalne skupine in teden po koncu, rešili predviden sklop vprašalnikov. Rezultati ANOVE za mešan načrt so pokazali statistično pomembno interakcijo čas x skupina za depresivnost, stres, anksioznost in čuječnost. Na osnovi tega smo potrdili učinke delavnic na merjene spremenljivke psihičnega blagostanja. Omenjenega nismo potrdili za subjektivno blagostanje, kjer pri negativnem afektu emocij in zadovoljstvu z življenjem, ni prišlo do statistično pomembne interakcije čas x skupina. Kljub določenim pomanjkljivostim (pasivna kontrolna skupina, majhen vzorec udeležencev), naša študija predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje učinkov intervencij na vzorcu zdravih starostnikov.
Ključne besede: Delavnice čuječnosti, psihično blagostanje, depresivnost, stres, anksioznost, subjektivno blagostanje, starostniki.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1136; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (890,79 KB)

7.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2151; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

9.
POVEZANOST UPORABE FACEBOOKA S SAMOSPOŠTOVANJEM IN SUBJEKTIVNIM BLAGOSTANJEM
Anita Žerjav, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen pričujoče magistrske naloge je bil raziskati, kako se uporaba Facebooka povezuje s samospoštovanjem in subjektivnim blagostanjem uporabnikov. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 273 udeležencev. Povprečna starost udeležencev je 22, v razponu od 19 do 35 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka FBIS, vprašalnik Tipi uporabe Facebooka (Facebook usage types), vprašalnik Socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison), Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja RSES. Osrednja ugotovitev je, da posamezniki, ki bolj intenzivno uporabljajo Facebook, naredijo več socialnih primerjav. Izkazalo se je tudi, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzgor, nižje samospoštovanje, vendar pa se ni izkazalo, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzdol, višje samospoštovanje. Rezultati večinoma niso nakazovali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da ni povezanosti med intenzivno uporabo Facebooka in samospoštovanjem. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med pasivno uporabo Facebooka, samospoštovanjem ter subjektivnim blagostanjem. Aktivna uporaba Facebooka se pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem, medtem ko s samospoštovanjem ne korelira statistično pomembno.
Ključne besede: samospoštovanje, subjektivno blagostanje, socialna primerjava, uporaba Facebooka
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1889; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (859,48 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici