| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
STEČAJ V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD
Renata Bevanda, 2009, diplomsko delo

Opis: Predstavitev stečaja v Tekstilni tovarni Prebold.
Ključne besede: kriza podjetja ter njeni vzroki in reševanje, prisilna poravnava, stečajni postopke, subjekti in objekti stečajnega postopka, likvidacija
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 1563; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (420,34 KB)

3.
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST PODJETNIŠKIH SUBJEKTOV
Slađana Čavlović, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko podjetnikov, prav tako pa tudi podjetje kot táko, se pri svojem delu zaveda obveznosti, ki jih s seboj prinaša posel, ki ga opravljajo. Kljub temu nas je zanimalo, ali se zavedajo tudi drugih odgovornosti, ki lahko pri tem nastanejo. Konkretno nas je zanimalo, ali se podjetniki zavedajo odgovornosti iz naslova objektivne odškodninske odgovornosti. Z namenom, da bi to ugotovili, smo diplomsko delo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Tako smo na začetku dela najprej predstavili teoretične osnove, ki so pogoj za lažje razumevanje raziskave, razčlenili pomen besedne zveze obveznostna razmerja ter ovrednotili njene vire in značilnosti. V osrednjem delu diplomskega dela smo najprej na splošno predstavili odškodninsko odgovornost in shematično prikazali pogoje za njen nastanek. Nato smo v šestem poglavju podrobno predstavili objektivno odškodninsko odgovornost in zaključili z empiričnim delom naloge. Tako smo v sedmem poglavju s pomočjo rezultatov ankete, ki smo jo izvedli med podjetniki, ugotavljali, kako se zavedajo morebitnega nastanka škode iz naslova objektivne odškodninske odgovornosti, kako se pred njo zavarujejo in ali sploh razumejo njeno normativno ureditev.
Ključne besede: obligacijski zakonik, obveznostna razmerja, odškodninska odgovornost, subjekti, sodna praksa
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1919; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (844,31 KB)

4.
NEMŠKA PRAVNA TERMINOLOGIJA
Rebeka Razboršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvi vrsti je treba razumeti sam pojem prava, da lahko govorimo o določenem pravnem sistemu. Vsak pravni sistem ima izoblikovano svojo pravno terminologijo. Na področju nemške pravne terminologije obstajajo številne raziskave in literatura. Nemško govoreči pravni sistemi so svojo pravno terminologijo začeli razvijati dokaj zgodaj in se s tem začeli oddaljevati od rimskega in kanonskega prava, ki je takrat prevladovalo. Jezik in pravo sta neločljivo povezana. Vsekakor pa ne gre le za navaden jezik, gre za posebno kvaliteto izražanja. Tako kot druga področja ima tudi pravo svoj jezik, svojo terminologijo. Posebnost izražanja, torej lastna terminologija je značilna za vse veje določenega pravnega sistema. Za poklicno kvalifikacijo mora vsak pravnik obvladati terminologijo prava. Tako kot pravno terminologijo ima nemški pravni sistem oblikovano svojo pravno teorijo, gre za poizkus na enem mestu urediti in prikazati kar se da jasno sliko tega pravnega sistema. V nemškem pravnem sistemu gre za poizkus na enem mestu razložiti celotno razumevanje in vrednotenje prava kot znanosti, njegovo funkcijo v družbi. Za razumevanje celotnega pravnega sistema je pomembno tudi poznavanje njegovih virov, primarnih in sekundarnih. Med sekundarnimi viri je pomembna pravna ikonografija kot pokazatelj razvoja prava skozi različna zgodovinska obdobja. Pri vsem ne smemo pozabiti, da smo nosilci pravnih pravic in obveznosti mi sami, torej ljudje, ki vsakodnevno vstopamo v pravna razmerja. Razumevanje civilnopravnih razmerji je nepogrešljiv del vsakdanjika tako pravnikov kot ljudi nasploh.
Ključne besede: Pravo, nemška pravna teorija, nemška pravna terminologija, pravna ikonografija, subjekti prava, zgodovina nemške pravne terminologije.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 2635; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICE
Maša Šabić, 2013, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize. Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja. Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi. Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države. Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Ključne besede: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 1061; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRODAJALCA PO KLAVZULI CPT INCOTERMS 2010 IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lucija Čas, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajna pogodba je najpomembnejši in najpogostejši pravni posel v mednarodni trgovini. Zaradi njene raznolikosti v pravnih redih se je pojavila potreba po njenem poenotenju. Ta se je v veliki meri dosegla z Dunajsko konvencijo, ki ureja mednarodno gospodarsko prodajno pogodbo. Pomembno pa je k poenotenju gospodarskega pogodbenega prava prispevala tudi Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), ki je zaradi potreb poslovne prakse izdala zbirko klavzul Incoterms, ki podrobno urejajo pravice in obveznosti strank glede dobave, njihova uporaba pa je podrejena volji strank, ki jih lahko v prodajno pogodbo prosto vključijo. Ta pravila so namenjena tako domači, kot tudi mednarodni trgovini. Tako Obligacijski zakonik, kot tudi klavzule Incoterms določajo, da je obveznost prodajalca dobaviti blago kupcu oziroma storiti vse potrebno, da bo kupec lahko prevzel blago. Stranke se pogosto glede pogojev dobave dogovorijo tako, da se sklicujejo na eno izmed 11 klavzul, seveda pa se način dobave od klavzule do klavzule razlikuje. V mojem diplomskem delu bom podrobno predstavila zgolj klavzulo CPT, še posebej obveznosti, ki jih z njeno vključitvijo v pogodbo prevzame prodajalec. Ta klavzula sodi med klavzule o odpremi. Za njih je značilno, da sta točka prehoda nevarnosti s kupca na prodajalca in točka prehoda stroškov, ločeni. Predstavila bom tudi obveznosti prodajalca po Obligacijskem zakoniku, ki je temeljni pravni akt na področju pogodbenega prava. Njegova pomanjkljivost glede prodajne pogodbe pa je neprilagojenost poslovni praksi, poleg tega pa so njegove določbe splošne, kar posledično lahko pripelje do nesporazumov med strankama. V diplomskem delu bom podrobno primerjala obveznosti prodajalca glede kraja izročitve in obveznosti v zvezi z dobavo, glede prehoda nevarnosti ter glede prehoda stroškov po Obligacijskem zakoniku in po klavzuli CPT Incoterms 2010. S praktičnima primeroma bom prikazala morebitne probleme, ki lahko za stranke nastanejo v primeru vključitve klavzule CPT Incoterms v prodajno pogodbo, opredelila pa bom tudi na kaj morajo biti stranke pozorne, ko se dogovorijo za uporabo klavzule CPT Incoterms.
Ključne besede: prodajna pogodba, gospodarska prodajna pogodba, Incoterms klavzule 2010, klavzula CPT, obveznosti prodajalca, gospodarski subjekti, prehod nevarnosti, kraj izročitve, prehod stroškov
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1703; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (393,60 KB)

7.
PRESOJA ZNAČILNOSTI KAZNIVIH DEJANJ S PODROČJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Gregor Babšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišče delovanja podjetja so cilji, ki izhajajo iz smotrov in razvojne zamisli upravljavcev podjetja. Temeljni cilj vsakega podjetja je ustvarjanje dobička in izkoriščanje poslovnih priložnosti v okolju in znotraj podjetja. Koncept poslovnih priložnosti, ki jih posamezniki ali organizirane skupine v podjetjih ali v njihovem okolju iščejo, ustvarjajo ali izrabljajo, je lahko zakonit, kot tudi nezakonit. Če priložnost obstaja, potem postavlja ljudi pred odločitve, ki jih najverjetneje ne bi bilo, če ne bi bilo priložnosti. Torej priložnost ustvarja številne možnosti za kaznivo dejanje. Glede na neenakomerno porazdelitev blagostanja in neenakost v družbenem sistemu države, pa imamo ljudje različne priložnost, ne le za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak tudi za nezakonito prilaščanje dobrin (Štager 2008, 2). Živimo v času, v katerem imata kriminaliteta in kazensko pravosodje pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki se kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavljajo, od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje (UNP, 10). Gospodarski kriminal je že od nekdaj spremljajoč položaj civilizacijskega razvoja, ki škodljivo vpliva na njegove ekonomske pridobitve in dosežke. Nenehno naraščanje in vedno nove oblike gospodarskega kriminala imajo za posledico visoko raven zahtevnosti in zapletenosti postopkov njegovega odkrivanja in obvladovanja. Značilnost gospodarskega kriminala je njegovo neprestano spreminjanje in razvoj (Železinger 2008, 8). Gospodarska kriminaliteta je družbeno škodljiv pojav, ki povzroča neželene posledice na gospodarskem in socialno-družbenem področju. Gospodarski kriminal lahko opišemo kot moralno-etično, poklicno, deviantno in kriminalno vedenje posameznikov, iz določenih, navadno višjih plasti družbe. Gospodarska kriminaliteta je odraz stabilnosti in nestabilnosti političnega in ekonomskega ustroja družbe; ta negativni pojav, ki ogroža socialno varnost ljudi, pa se širi zlasti v obdobjih temeljnih družbenih sprememb oz. reform (Trivunović 2010, 3). Gospodarski kriminal je poleg klasičnih kaznivih dejanj proti premoženju, najpogostejša oblika kriminala. Prisotnost gospodarskega kriminala povzroča posameznikom, podjetjem in državi ogromno finančno škodo in posredne stroške, ki se jih v večini primerov ne da izmeriti. Tovrstna kazniva dejanja pa sočasno pri državljanih vzbujajo strah in odtujenost, dvigujejo zavarovalne premije in davke, povzročajo pa tudi rast nezaupanja v gospodarstvo, pravosodni sistem in državo kot celoto. Največja nevarnost, ki jo predstavlja gospodarski kriminal pa je, da se z zaslužkom, pridobljenim v nezakonitih poslih, financirajo zakoniti posli, s čimer se širi moč in vpliv nezakonite dejavnosti, ki sočasno začne predstavljati konkurenčno prednost v primerjavi s povsem zakonitim poslovanjem (Praznik 2011, 9). V Republiki Sloveniji organi pregona zadnja leta neposredno ugotavljajo vse večjo posredno in neposredno premoženjsko škodo, ki jo tovrstni kriminal povzroča, v primerjavi s preteklostjo se veča tudi protipravno pridobljena premoženjska korist osumljencev oz. storilcev. Smiselno pa je opozoriti, da je zmanjšanje gospodarskega kriminala mogoče le ob učinkovitem nadzoru, omejevanju in preprečevanju le-tega (Praznik 2011, 10).
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta in zakonodaja; subjekti in žrtve gospodarske kriminalitete; odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje gospodarske kriminalitete; organi za odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, pregon in preprečevanje gospodarske kriminalitete; odškodninska odgovornost poslovodstva; statistika in primeri gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1067; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

8.
9.
DRŽAVA KOT SUBJEKT MEDNARODNEGA PRAVA
Alja Tretjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Država je glavni subjekt mednarodnega prava. Pomembno vlogo pri nastajanju države kot subjekta mednarodnega prava ima eno izmed splošnih načel mednarodnega prava, to je pravico do samoodločbe. Pravica do samoodločbe pa je le odskočna deska naroda, da lahko ustanovi lastno državo. Da država nastane, morajo biti izpolnjeni štirje kriteriji iz Konvencije iz Montevidea. Za uspešno sodelovanje z drugimi državami pa je pomembno priznanje drugih držav. Dokler je ne priznajo, sicer obstaja, vendar ji samo dejstvo obstoja nič ne pomaga, če druge države z njo niso pripravljene sodelovati. Država je subjekt mednarodnega prava, je suverena, kar pomeni, da ima samo ona nadzor nad svojim ozemljem in se nima nihče pravice vmešavati v njene notranje zadeve. Ko nastopa v taki vlogi nosilke oblasti, uživa imuniteto, kar pomeni, da v teh primerih ne more biti tožena pred tujimi sodnimi organi. Poleg držav pa mednarodno pravo priznava kot subjekte mednarodnega prava tudi druga telesa, vendar vsa ne uživajo enako mero subjektivitete. Države določijo, kolikšno mero subjektivitete bo določeno telo uživalo. Največjo mero subjektivitete države ponavadi prenesejo na mednarodne organizacije, na katere lahko prenesejo tudi del svoje suverenosti. Taka suverena država se že več desetletij trudi postati tudi Zahodna Sahara, vendar na tej njeni poti uresničitve pravice do samoodločbe vedno znova prihaja do določenih ovir. Organizacija združenih narodov ji skuša pomagati, vendar so njene članice tudi države, ki se z osamosvojitvijo ne strinjajo, oziroma temu ostro nasprotujejo. Kar pa Organizaciji združenih narodov preprečuje učinkovitejšo pomoč temu narodu pri uresničitvi pravice do samoodločbe, ki je tudi eno izmed temeljnih načel organizacije, in jo torej s tem ovirajo pri izpolnjevanju svojih načel zapisanih tudi v Ustanovni listini.
Ključne besede: subjekti mednarodnega prava, država, pravica do samoodločbe, priznanje države, suverenost, imuniteta, Zahodna Sahara.
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (511,51 KB)

10.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Minka Pučnik, 2015, magistrsko delo

Opis: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika - preživljanca, drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja,s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, obličnost, aleatornost, causa, subjekti
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 754; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (553,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici