| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo : magistrsko delo
Nika Hočevar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Ekstrakcija hmelja (Humulus lupulus L.) s sub- in superkritičnimi fluidi : doktorska disertacija
Katja Bizaj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Ključne besede: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Objavljeno v DKUM: 06.03.2023; Ogledov: 696; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

3.
Vpliv ekstrakcijskih metod na biolško aktivnost ekstraktov baldrijana (valeriana officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jernej Jurko, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Ključne besede: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

4.
Vpliv postopka ekstrakcije na kvaliteto ekstrakta iz Yerba mate (Ilex paraguariensis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Eva Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako način in čas ekstrahiranja ter topilo vplivajo na končne ekstrakte, pridobljene iz posušenih listov južnoameriške rastline Yerba mate (Ilex paraguariensis). Izvedli smo ekstrakcijo po Soxhletu in superkritično ekstrakcijo s CO2 ob dodatku različnih topil in z različnimi časi ekstrahiranja. Ker je rastlina znana po zdravilnih in tudi poživljajočih učinkih, smo v ekstraktih analizirali dvoje; antioksidativno aktivnost ter vsebnost petih učinkovin; kofeina, teobromina, teofilina, kofeinske ter klorogenske kisline. Za določitev antioksidativnosti smo uporabili radikalsko metodo DPPH, za določitev učinkovin pa metodo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo. Želeli smo določiti optimalne pogoje ekstrakcije. Rezultati kažejo, da na kvaliteto ekstraktov vplivajo ekstrakcijska metoda, topilo ter čas ekstrakcije. Ugotovili smo, da je mešanica etanola in vode primernejše topilo kot etanol. Pri ekstrakcijah s tem topilom smo dobili višje izkoristke ter več ekstrahiranih aktivnih učinkovin, antioksidativna aktivnost pa je primerljiva. Najslabše rezultate kaže superkritična ekstrakcija s CO2, s kotopilom etanolom.
Ključne besede: Yerba mate, ekstrakcija po Soxhletu, superkritična ekstrakcija, LC-MS/MS, DPPH
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Ekstrakcija eteričnih olj iz ingverja (Zingiber officinale) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Katja Svetek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati potencialne protimikrobne in antioksidativne učinke različnih ekstraktov, pridobljenih iz ingverja (Zingiber officinale), s ciljem potencialne uporabe naravnih izvlečkov v prehrambeni, farmacevtski, živilski in kozmetični industriji. Ekstrakte smo pridobili z različnimi metodami ekstrakcije; s Soxhletovo metodo, ultrazvočno metodo in superkritično ekstrakcijo s CO2. Vse ekstrakcije smo izvajali dve uri. Pri Soxhletovi in ultrazvočni ekstrakciji smo uporabili različna topila, s ciljem prepoznati razliko med ekstrahiranimi komponentami s pomočjo polarnega in nepolarnega topila. Različne metode ekstrakcije in različna topila vplivajo na količino pridobljenega ekstrakta in na vsebnost komponent, ki jih ekstrakt vsebuje. Zanimal nas je izkoristek ekstrakcij in kvaliteta pridobljenih ekstraktov. Uporabili smo dve spektrofotometrični metodi; radikalsko metodo DPPH za določanje antioksidativne aktivnosti ekstraktov in metodo za določanje vsebnosti totalnih fenolov. Za določevanje protimikrobnega učinka smo uporabili difuzijsko metodo z diski, protimikrobno delovanje smo testirali na grampozitivni bakteriji Staphylococcus aureus, gramnegativni bakteriji Escherichia coli in kvasovki Candida albicans. V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcij in analiznih metod, ki smo jih izvedli. Iz rezultatov je vidno, da je uporaba Soxhletove ekstrakcije in topila aceton najboljša izbira za dosego najvišjega izkoristka ekstrakcije. Antioksidativni potencial smo ovrednotili z DPPH metodo, s katero smo najvišji odstotek inhibicije opazili pri ekstraktu, pridobljenem s superkritično ekstrakcijo pri 135 bar. Najnižji odstotek inhibicije smo opazili pri obeh ekstraktih, pridobljenih s topilom heksan. Pri določevanju vsebnosti totalnih fenolov smo opazili najvišjo vsebnost v ekstraktu, pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili mešanico acetona in vode v razmerju 1:1. Najnižji delež vsebnosti totalnih fenolov smo opazili pri ekstraktoma, pridobljenima s topilom heksan; kar sovpada z najnižjim antioksidativnim potencialom. Nekateri pridobljeni ekstrakti so delovali protimikrobno proti C. albicans in S. aureus, medtem ko proti E.coli noben ekstrakt ni pokazal protimikrobnega učinka.
Ključne besede: ingver, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, protimikrobna učinkovitost, fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 2220; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

6.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Denisa Krevh, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1270; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

7.
Vpliv rožmarina na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov in njihovih formulacij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Mateja Marinič, 2019, diplomsko delo

Opis: Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.), sredozemska aromatična rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), je pomemben vir naravnih antioksidantov. Najpogosteje zastopane antioksidativne spojine v izvlečkih rožmarina so fenolne spojine, med katere sodita tudi karnozolna kislina in karnozol. V okviru diplomske naloge smo želeli ugotoviti, kako vpliva rožmarin na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov. Izvedli smo konvencionalno ekstrakcijo z etanolom in regeneriranim acetonom ter ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Z metodo HPLC smo v ekstraktih določili vsebnost karnozola in karnozolne kisline. Maksimalen izkoristek ekstrakcije (11,73 %) smo zaznali pri dvostopenjski ekstrakciji rožmarina E0819 (3,26 % KK), kjer je prva stopnja trajala 3 ure in druga 2 uri, pri temperaturi 50 °C in uporabi 97,15 vol. % regeneriranega acetona v razmerju 1:4 (glede na zatehto rožmarina) v prvi stopnji ter 1:3 v drugi. Najvišji delež karnozolne kisline (31,61 %) smo določili v ekstraktu rožmarina M9418 z deležem karnozolne kisline v surovini 4,29 %, katerega ekstrakcija je prav tako potekala v dveh stopnjah, pri temperaturi 30 °C z 97,15 vol. % regeneriranim acetonom v razmerju 1:5 v prvi stopnji in 1:4 v drugi. Pri ekstrakciji rožmarina označenega kot organska surovina (T1419) smo dobili najvišji izkoristek (11,87 %) pri triurni enostopenjski ekstrakciji z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7 pri temperaturi 60 °C. Najvišji delež (11,80 %) karnozolne kisline v ekstraktih organske surovine smo določili pri enostopenjski ekstrakciji, ki je potekala pri sobni temperaturi 3 ure z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7.
Ključne besede: rožmarin, karnozol, karnozolna kislina, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1593; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

8.
Ekstrakcija biološko aktivnih komponent iz industrijske konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Teo Makoter, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis Sativa L.) znova pridobiva svoj pomen v svetu kmetijstva in zdravstva. V zadnjih nekaj letih je pridelovanje industrijske konoplje in izdelkov iz nje zelo naraslo. Danes lahko najdemo veliko kmetij, ki industrijsko konopljo redno pridelujejo in prodajajo njeno seme, listje, cvetje in tudi izdelke, pridelane iz nje, kot so eterična olja in smole. V diplomskem delu smo raziskali različne načine izločanja kanabinoidov in ostalih biološko aktivnih komponent iz posušenih in zmletih lističev industrijske konoplje. Poskusili smo ekstrahirati kanabinoide, kot so CBD, CBN, CBC in njihove kisline CBDA ter CBGA. Našteti kanabinoidi se velikokrat pojavljajo tako v zdravstvu, kot tudi pri osebni uporabi. Raziskave kažejo, da naj bi predvsem CBD in CBG imela pozitiven učinek pri zmanjševanju bolečin in zdravljenju raka. Kanabinoide smo ekstrahirali s konvencionalnimi metodami z uporabo različnih topil in z nekonvencionalnimi metodami z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (CO2). Izvedli smo ekstrakcije s Soxhletovo aparaturo, ultrazvočne ekstrakcije in maceracije z uporabo različnih topil; metanola, etanola in heksana. Ekstrakcije s superkritičnim CO2 smo izvedli v avtoklavu pri različnih temperaturnih in tlačnih pogojih, pri nekaterih smo uporabili tudi kotopilo metanol. Ekstrakte smo nato analizirali z LC-MS metodo, kjer smo določili vsebnost posamezne kanabinoidne komponente. S Clevengerjevo metodo smo izolirali eterično olje iz industrijske konoplje ter s pomočjo GC-MS določili prisotnost terpenskih komponent. S Clevengerjevo metodo smo poskusili pridobiti nekaj eteričnega olja, izkoristek je bil majhen, saj smo pridelali 0,4 ml olja iz 30 g konoplje.
Ključne besede: konoplja, kanabinoidi, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, LC-MS, eterično olje
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 2062; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

9.
Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca
Kaja Glavač, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Ključne besede: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1549; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Ekstrakcija komponent iz semen navadne ajde (Fagopyrum esculentum)
Zala Štukovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Za izolacijo biološko aktivnih komponent uporabljamo postopek ekstrakcije. Namen je bil ugotoviti kako izbira topila in procesni pogoji vplivajo na kvaliteto oziroma na sestavo ekstrakta pridobljenega iz navadne ajde (Fagopyrum esculentum). Pri eksperimentalnem delu smo uporabili konvencionalne in superkritične metode ekstrakcije. Izvedli pa smo tudi ekstrakcijo polisaharidov. Pridobljenim ekstraktom smo določevali vsebnost prostih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo in vsebnost proteinov z Bradfordovo metodo ter antioksidativno aktivnost ekstraktov z uporabo 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH*) prostega radikala. Izvedli smo tudi analize LC-MS/MS in določili vsebnost taninov. Najvišji izkoristek smo pridobili z ekstrakcijo po Soxhletu z uporabo topil petroleter in heksan. Ugotovili smo, da v našem primeru masni izkoristek ekstrakcije ne narašča v smeri rasti polarnosti topil. Razlog je v visoki vsebnosti nepolarnih komponent v semenih navadne ajde. Na izkoristek je vplivala tudi višja temperatura pri ekstrakciji. Najvišjo vsebnost prostih ogljikovih hidratov smo zasledili pri ekstraktu, kjer smo ekstrahirali polisaharide in pri nepredelanem materialu. Ugotovili smo tudi, da največ proteinov vsebuje ekstrakt, pridobljen s superkritično ekstrakcijo, najmanj pa sam material. Najvišji % inhibiranega DPPH sta vsebovala ekstrakta, kjer smo kot topilo uporabili metanol in metodo po Soxhletu ter ultrazvočno ekstrakcijo. Ugotovili smo, da temperatura ne vpliva bistveno na antioksidativno aktivnost. Izvedli smo analizo taninov v naših vzorcih z LC-MS/MS. Hidrolizirajoči tanini so bili prisotni samo v metanolnih in etanolnih ekstraktih. Od teh smo identificirali le elagno in galno kislino, ki smo ju tudi kvantificirali. Zaključimo lahko, da je velik delež spojin v ajdi nepolarne narave, ter da njihova topnost narašča z naraščujočo temperaturo. Ajda je kvalitetno živilo s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje, saj vsebuje veliko biološko aktivnih snovi, ki smo jih tudi dokazali.
Ključne besede: Fagopyrum esculentum, ekstrakcija rastlinskih materialov, biološka aktivnost, organska topila, superkritična ekstrakcija, hidrolizirajoči tanini
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1892; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici