Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje. Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št. V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja. V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene strukture tako v Afriki kot v Ameriki. S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj. Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov, ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali samo ameriško družbo.
Ključne besede: suženjstvo, državljanska vojna, abolicionízem, suženjski kodeksi, Ustava Združenih držav Amerike, Afroameričani, rasna diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 53
Celotno besedilo (812,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Afrika, imenovana tudi črna celina, je kontinent, o katerem se veliko govori. Je področje, ki še dandanes buri domišljijo. Tudi sama beseda Afrika pri različnih ljudeh povzroči drugačno reakcijo in vsak posameznik ima svoj način, kako vidi ta kontinent. Namen diplomske naloge je prikazati celino Afriko, predvsem njen vzhodni del, po letu 1918. Seveda je potrebno pogledati tudi ozadje pred 20. stoletjem; kaj se je dogajalo, kako se je razvijala, katera ljudstva so jo poseljevala, kako je potekala kolonizacija, kako je bilo v obdobju pred našim štetjem in kaj je bilo ključnega v obdobju pred 1918. Obdobje kolonizacije v 19. stoletju je bilo še posebej zanimivo in burno, saj so se Evropske velesile borile za prevzem oblasti in tudi za to, katera država bo imela več ozemlja in bogastva. Dotaknem se tudi teme, ki je nekako najbolj mračna v celotni zgodovini Afrike, to je suženjstvo, ki je terjalo mnogo žrtev in trajalo več let. Najbolj žalostno je to, da suženjstvo, ki je bilo zelo razširjeno, še dandanes ni dokončno odpravljeno, le da je dandanes malo drugače obikovano. V času 20. stoletja Afrika sodeluje v prvi in tudi v drugi svetovni vojni. Vsaka posamezna država na vzhodu pa ima svojo zgodovino in zgodbo- vse izmed njih so se borile za svojo samostojnost in svoje pravice. Veliko ljudi je izgubilo življenje v boju za neodvisnost in v želji, da dobijo svojo državo
Ključne besede: Vzhodna Afrika, kolonizacija, suženjstvo, žrtve, 20. stoletje, prva in druga svetovna vojna, neodvisnost, lakota, bolezni.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 2359; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Trgovina z ljudmi ima svoje zgodovinske, kulturne, sociološke, politične, psihološke in še marsikatere druge korenine in posledice. Začetke trgovine z ljudmi lahko iščemo v daljni preteklosti, ko so uvedli suženjstvo. Posledica trgovine z ljudmi je namreč razpolaganje z osebo, oziroma ravnanje z osebo, kot s predmetom z namenom izkoriščanja, kar dejansko pomeni, da je oseba v lasti nekoga in da mu je odvzeta svoboda. Med najbolj perečimi oblikami organiziranega kriminala, postaja v današnjem času prav trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki za namene spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva ter trgovine z organi. Trgovina z ljudmi je, iz leta v leto obsežnejša, saj je vsako leto ugrabljenih, ogoljufanih, prodanih in zavedenih več ljudi kot si lahko predstavljamo. Trgovina z ljudmi je svetovni pojav, ki dobiva vedno večje razsežnosti in pušča za seboj hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice. V trgovino z ljudmi so najpogosteje zavedene ženske, v starosti od 15 do 30 let, narašča pa tudi število otrok in mladoletnic, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Največkrat so to osebe z nizko izobrazbo, prihajajo iz družin s težavami ali iz okolja, kjer so zlorabljene zaradi česar vidijo ponudbo dobro plačanega dela v tujini kot beg v boljšo prihodnost. Pri tem se ponavadi izkaže, da je šlo le za lažne obljube in da se je žrtev pravzaprav znašla v pajkovi mreži trgovcev z ljudmi, iz katere je zelo težko ali praktično nemogoče zbežati. Če pa jim že uspe zbežati, je na drugi strani država, ki pogojuje pomoč žrtvi le v primeru, da se le-ta odloči za sodelovanje z organi pregona. Dejavnikov, ki ustvarjajo trgovino z ljudmi je veliko, predvsem so to globalizacija, ki je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslov prek državnih meja, gospodarske in politične spremembe znotraj posameznih držav, na mednarodni ravni pa so se zaostrile razlike med bogatimi in revnim slojem, visok profit v primerjavi z nizkim tveganjem. Natančnih podatkov o številu žrtev trgovine z ljudmi in trgovcih ni, predvsem zaradi neprimerne ali neobstoječe zakonodaje, ki bi služila kot podlaga za ustanovitev tovrstne baze podatkov. Prav tako pri tovrstnih vprašanjih ni usklajenosti med vladnimi in nevladnimi organizacijami. Velik delež k temu pa prispevajo tudi trgovci, ki z iznajdljivostjo vedno najdejo nove poti. Okvirni podatki kažejo na to, da je žrtev trgovine z ljudmi vsako leto na milijone in da so zaslužki trgovcev enormni. Ukrepe proti trgovanju z ljudmi najdemo v kazenski zakonodaji, nekatere države po so šle celo dlje in so, za namene preprečevanja trgovanja z ljudmi, sprejele posebne zakone, kar je zelo pohvalno, vendar pa je teh držav le peščica. Da lahko država zagotavlja pregon trgovcev z ljudmi je nujno sodelovanje vseh pristojnih, to je mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, kot tudi policije in tožilstva. Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub visoko predpisanim kaznim, v nekaterih državah tudi do 20 let zapora ali celo doživljenski zapor, dejansko pa, ko je prišlo do same obsodbe storilca, je bila kazen relativno nizka. Z diplomsko nalogo sem želela predvsem opozoriti na prisotnost tovrstne oblike organiziranega kriminala v Sloveniji in s tem vzbuditi večje zanimanje za preprečevanje nastale problematike.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, suženjstvo, trgovina z organi, trgovci z ljudmi, žrtve, organiziran kriminal.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2012; Ogledov: 5380; Prenosov: 618
Celotno besedilo (934,37 KB)

Opis: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalno zakoreninjen pojav, prisoten v različnih oblikah že od nastanka civilizacij, danes pa pereč problem v skoraj vseh državah sveta. Je oblika organiziranega kriminala , ki prinaša enormne dobičke na račun grobih, neopravičljivih kršitev več temeljnih človekovih pravic. Dejansko gre za nelegalno gospodarsko dejavnost kupo-prodajnega procesa, kjer blago predstavljajo ljudje. Ocenjujejo jo na tretjo najbolj profitno kriminalno dejavnost, takoj za trgovino z drogami in orožjem. Po ocenah ILO trgovina z ljudmi letno prinaša 31.6 bilijonov dolarjev, polovica tega dobička se ustvari v industrijsko razvitih gospodarstvih (Severna Amerika, Evropa). Najpogostejše oblike izkoriščanja so prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo ter trgovina z organi. Kar 70 odstotkov deklet in žensk je izkoriščenih v namene komercialne spolne industrije. Poleg naštetih pa seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja, ki so pogojene s kulturo družbe in povpraševanjem po določenih oblikah na trgu. Ker je trgovina z ljudmi tajna in prikrita dejavnost, je število trgovanih ljudi po svetu zgolj plod približne ocene. Na podlagi ocen Ameriškega Department of State's TIP se število žrtev giblje med 4 in 27 milijoni, od tega je 800.000 ljudi letno trgovanih preko nacionalnih meja. Otroci predstavljajo kar polovico vseh žrtev mednarodne trgovine, od tega je milijon otrok letno trgovanih samo v namene spolnega izkoriščanja. ILO ocenjuje število žrtev na 2.5 milijona. Z vidika zakonodajne ureditve in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi, številke nakazujejo na majhno učinkovitost; letna TIP beležijo od pet do šest tisoč vseh kazenskih pregonov, od katerih se jih le dobra polovica konča z obsodbo. To pomeni, da je v svetovnem merilu obsojen en trgovec na 800 žrtev trgovine z ljudmi. Pravna zaščita žrtev trgovine z ljudmi je v večini držav urejena le v primerih vzajemnega sodelovanja z organi pregona, vendar državne in mednarodne NGO skozi različne projekte ter v sodelovanju z državnimi organi stremijo k izboljšanju obstoječe zaščite žrtev ter k zvišanju standardov nudene pomoči in oskrbe. Kot sem že omenila je v procesu trgovanja grobo kršenih veliko človekovih pravic; nekatere neposredno, druge posredno. Prve temeljne človekove pravice, ki so v procesu trgovine z ljudmi posamezniku odvzete, so pravica do svobode, svobode gibanja in varstva osebnega dostojanstva. Kršitev pravice do življenja načeloma ni namen trgovcev z ljudmi, vendar je včasih rezultat okoliščin, medtem pa je kršitev povezujoče pravice do življenja - pravica do telesne nedotakljivosti - sestavni del procesa trgovine z ljudmi. Raziskave v posameznih evropskih državah so pokazale, da je 95 odstotkov vseh žrtev procesa trgovanja podvrženih fizičnemu ali spolnemu nasilju. Oblike mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja so konstanta izvrševanja nadzora nad žrtvami in posledica oblik njihovega izkoriščanja. Tudi prepoved suženjstva in prisilnega dela je ena izmed neposredno kršenih pravic. Kljub temu, da je bila prepoved suženjstva prva človekova pravica zaščitena z mednarodno pogodbo ob koncu 19. stoletja, danes njena kršitev še vedno predstavlja nevarnost in dejstvo za milijone ljudi po vsem svetu.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, človekove pravice, suženjstvo, žrtev, svoboda gibanja, telesna nedotakljivost, mučenje, prisilno delo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2011; Ogledov: 4726; Prenosov: 463
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed, je govora o realizmu, ameriškem realizmu, vsebini in karakterjih v ameriškem realizmu in o avtorjih, ki so bili aktivni v tem obdobju. Obravnavan je tudi stil pisanja, ki ga v delu uporablja Mark Twain in kako je le ta integriran v zgodbo. Beseda teče tudi o suženjstvu, ki je eden izmed glavnih vzrokov ameriške državljanske vojne. Osrednja tema diplomskega dela je primerjava knjige in filma z že omenjenim naslovom. Predstavljene so vse podobnosti in razlike obeh del.
Ključne besede: Ključne besede: realizem, ameriški realizem, Twainov stil pisanja, državljanska vojna, suženjstvo.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2010; Ogledov: 5468; Prenosov: 277
Celotno besedilo (275,10 KB)