| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko delo
Rok Stojnšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton. V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

2.
Sušenje blata iz čistilne naprave Rogaška slatina : diplomsko delo
Vesna Žlender, 2018, diplomsko delo

Opis: Blato iz komunalnih čistilnih naprav nastaja pri čiščenju odpadnih voda kot odpadek. Nastanka blata kot odpadka pa ni možno več preprečevati, saj se zaradi sprememb zakonodaje gradi vse več čistilnih naprav. Najbolj zaželen način odstranjevanja blata je sežig. Zanj mora biti blato dovolj suho, kar pa lahko omogočimo s sušenjem. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako na hitrost sušenja vpliva oblika in količina vzorca ter temperatura sušilnega plina. Hitrost sušenja v posodi je najprej konstantna, nato rahlo pade, pri sušenju na urnem steklu pa je ravno obratno. Pri nižji temperaturi opazimo, da delci bolj razpadejo kot pri višji. Masa vzorca ni imela večjega vpliva na hitrost sušenja, opazna je samo razlika v doseženi vlažnosti.
Ključne besede: čistilna naprava, sušenje blata, kinetika sušenja, hitrost, konusna posoda, urno steklo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici