1. Razpoznava suše z integracijo senzorskih in rastrskih podatkov : diplomsko deloLuka Hauko, 2023, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela predstavljamo metodo za razpoznavanje suše, ki temelji na integraciji satelitskih podatkov, iz njih izvedenih podatkovnih produktov, kot sta to normaliziran vegetacijski indeks in indeks vlažnostnega stresa, s senzorskimi podatki o vremenu, vključno s povprečnimi padavinami, zračno vlažnostjo in temperaturo. Podatke smo pridobili preko aplikacijskih programskih vmesnikov ter jih integrirali v podatkovne zbirke, nad katerimi smo izvedli strojno učenje. Slednje je vključevalo metode k-najbližjih sosedov, podporne vektorje in naključni gozd. Rezultati so pokazali, da v našem primeru dosežemo najvišjo natančnost glede na metriko F1 z uporabo slednjega.
Ključne besede: suša, strojno učenje, razpoznava
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
2. Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko deloKatja Dolničar, 2022, magistrsko delo Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,61 MB) |
3. Načrtovanje senzorskega omrežja za spremljanje mikroklimatskih parametrov v nasadihGregor Nikolić, Mitja Solar, Matej Krendl, Blaž Kukovec, Gašper Leskovar, Jerneja Lilija, Tadej Peršak, Matjaž Plavec, Pija Soršak, Anton Zhezov, Matej Žnidarič, Oskar Žveglič, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 2174; Prenosov: 176
Celotno besedilo (7,82 MB) |
4. Vpliv zastirke na zadrževanje vlage v prstiAna Vovk, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V Severovzhodni Slovenije se v zadnjih desetletjih pojavljajo pogoste suše, ki onemogočajo rast kulturnih rastlin. Z namenom, da po naravni poti povečamo vlažnost prsti, uporabljamo zastirko. Zastirka varuje prsti pred večjo izgubo vlage, zmanjša potrebe po zalivanju, preprečuje erozijo, izpiranje in zbitost, zato prsti z zastirko ni potrebno rahljati. Kjer so prsti pokrite z zastirko, je tudi manj plevela, kar ugodno vpliva na rast rastlin in zmanjša izhlapevanje iz zemlje. S terensko raziskavo smo spremljali delež vlage v prsti na travniku, njivi in gomilasti gredi in sicer v prsteh, ki so bili pokriti z zastirko in v prsteh brez zastirke. Ugotovitve kažejo, da bi lahko z uporabo zastirke pomembno povečali zadrževanje vlage v prsteh, pri čemer pa ima pomembno vlogo tudi način rabe prsti.
Ključne besede: prsti, suša, sonaravno kmetovanje, permakultura, učni poligoni, vlaga v prsti, zastirke
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1531; Prenosov: 183
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJEKarmen Hozjan, 2015, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov.
Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 4062; Prenosov: 451
Celotno besedilo (6,56 MB) |
6. Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavuTatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 1861; Prenosov: 325
Celotno besedilo (15,47 MB) |
7. |
8. |
9. Sistem zaščite in reševanja v Sloveniji : študija primera suše v Sloveniji poletje 2012Anton Omerzel, 2013, diplomsko delo Opis: Povzetek
Tudi v Sloveniji se zadnjih nekaj letih suša pojavlja pogosteje in tudi posledice so hujše, kot je bilo to opaziti v preteklosti. Vzroke, zakaj se suša pojavlja pogosteje in zakaj so tudi posledice suše hujše, lahko iščemo v številnih dejavnikih, kot so sprememba podnebja, onesnaževanje, uničevanje gozdov, škropljenje z nevarnimi, pravzaprav s strupenimi pesticidi, neekološko vsakodnevno obnašanje potrošnikov in še marsikaj. Posledice suše so najprej vidne v kmetijstvu oziroma v naravi (gozdovih, travinju, poljskih pridelkih, tudi pri živalih). Na vsakem področju je drugače, posledice pa so povsod negativne. Zelo močne in dolgoletne suše pa za seboj pustijo tudi pravo uničenje pokrajine. Poleg tega, da sušo spremljajo visoke temperature, sta pogosta spremljevalca hudih suš tudi veter in požar. Visoke temperature se seveda na različnih delih sveta smatrajo drugače. V srednji Evropi smatramo za visoke temperature že, ko termometer prestopi mejo 30 stopinj Celzija, v Afriki pa 30 stopinj Celzija predstavlja normalno oziroma nizko poletno temperaturo. Veliko finančnih sredstev se nameni zdravljenju posledic suše, mnogo manj, premalo, pa ukrepom proti preprečevanju posledic suše. Pravzaprav je to nelogično, a ker takšni projekti vseeno zahtevajo velika finančna sredstva, se za njih v preventivne namene odloči le redkokatera država. Ne samo da bi z nekaterimi ukrepi lahko preprečili posledice suše, tudi ostale neprijetnosti (prevelik razvoj sadnih in zelenjavnih bolezni), ki so sopotnice suše, bi zmanjšali. V nalogi smo opisali, kako je suša vplivala na pokrajino in pridelke po posameznih slovenskih regijah. Razlika je kar velika zaradi različne strukture tal in lokalnih neviht. To pa je lep primer, da so že v tako majhni državi posledice suše po različnih regijah močno različne, kaj šele v primerjavi z ostalimi državami in kaj šele med kontinenti. Upravičenci do denarne odškodnine niso vsi kmetovalci, so le tisti, ki izpolnjujejo kriterije. Le-ti so strogo določeni, včasih se zdi, da tudi nepravično, vendar se je teh pravil vseeno potrebno strogo držati.
Ključne besede: reševanje, zaščita, naravne nesreče, suša, škoda, ocena škode, zavarovanje pred sušo, subvencije, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 1760; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBELea Šerbinek, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012.
Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev.
Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste.
Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora.
Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe.
Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti.
Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Ključne besede: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 2460; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,86 MB) |
