| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Maksimalna hipoteka v slovenskem in primerjalnem pravu s pregledom sodne prakse
Marko Samardžija, 2020, magistrsko delo

Opis: Predmet preučevanja in analiziranja je bila maksimalna hipoteka in v zvezi z njo tudi navadna hipoteka, brez katere učinkovite primerjave in analize ne bi bilo možno izpeljati. Prav tako je bila naloga osredotočena na ugotavljanje značilnosti avstrijske in hrvaške pravne ureditve hipoteke in maksimalne hipoteke, kar je nadalje rezultiralo v preučitvi in opisu razlik in podobnosti med omenjenima pravnima ureditvama z vidika instituta maksimalne hipoteke in slovensko ureditvijo le-te. Ključna razlika je vsekakor togost slovenskega pravnega reda, ki ne omogoča konverzije maksimalne hipoteke v navadno hipoteko in razpolaganja s še neizbrisano hipoteko v zemljiški knjigi ter možnostjo zamenjave vrstnega reda hipotek. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju izvensodne prodaje notarske hipoteke, ki je avstrijsko pravo v takšni obliki ne pozna, prav tako pa izvensodne prodaje ne dovoljuje hrvaška ureditev. V okviru magistrske naloge sem analiziral tudi sodno prakso na področju maksimalne hipoteke, pri čemer velja opozoriti na sodbe Vrhovnega sodišča v zvezi s prenosom terjatev in maksimalnih hipotek iz bank na družbo za upravljanje terjatev bank, ki so odstopile od klasičnega stališča sodišč, da je pri prenosu terjatev, nastalih iz temeljnega upniško-dolžniškega razmerja, prehod maksimalne hipoteke izključen. Kljub temu da si je slovenski zakonodajalec vzel zgled predvsem po nemškem in avstrijskem pravu, pa očitno ni prevzel vsega v celoti in v takšnem kontekstu, kot ga razumejo ti pravni redi, zaradi česar je s svojo togostjo povzročil težave gospodarstvu in trgovini med udeleženci v pravnem prometu, ki zaradi nefleksibilnosti ureditve najbolj trpijo. Glede na navedeno in vse predstavljeno v tej nalogi sem mnenja, da je potrebno izboljšati pravne možnosti preoblikovanja maksimalne hipoteke v klasično, hkrati pa urediti možnost razpolaganja s hipoteko tudi po tem, ko ta še ni izbrisana iz zemljiške knjige in bi lahko služila kot nadaljnje zavarovanje za druge terjatve, tako da bi upniku vseeno nudila boljši vrstni red nastanka, kot če bi se ta na novo vpisovala v zemljiško knjigo.
Ključne besede: stvarno pravo, zastavna pravica, maksimalna hipoteka, navadna hipoteka, akcesornost, temeljno upniško-dolžniško razmerje
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (836,65 KB)

2.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Mateja Majal, 2019, magistrsko delo

Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča. V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu. Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 342; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (481,11 KB)

3.
Imisije
Gabriela Firšt, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 374; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (821,33 KB)

4.
Maksimalna hipoteka - primerjava ureditve v slovenskem in avstrijskem pravu
Mitja Jamšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Hipoteka in maksimalna hipoteka sta pravna instituta civilnega prava, ki imata zaradi svoje narave velik vpliv na gospodarstvo in posledično na delovanje države ter življenje posameznikov. Slovenija je zelo majhna in relativno mlada država, ki svoj pravni red kreira po vzoru večjih in starejših evropskih držav s kontinentalnim pravom, ki imajo več izkušenj z določenimi pravnimi problemi in njihovo ureditvijo. Slovenski zakonodajni organi so večino zakonov povzeli ali prevzeli od svojih germanskih kolegov. Takšno početje ima tako dobre, kakor tudi slabe posledice. Pozitivna posledica takšnega načina dela je, da se v slovenski pravni red prenašajo določbe, ki so že preverjene, saj so se v izvornih državah izkazale za učinkovite. Negativno posledico pa je moč zaznati v primerih, ko slovenski zakonodajalci prepišejo določbe iz tujih zakonov in ne upoštevajo celotnega konteksta teh določb ali pa jih ne prilagodijo na specifike slovenske pravne ureditve ter potrebe prakse. Pri raziskovanju in primerjavi slovenskega ter avstrijskega prava sem ugotovil, da maksimalna hipoteka v slovenskem pravu ni dovolj natančno urejena, predvsem je premalo fleksibilna. Maksimalna hipoteka se največkrat uporablja za zavarovanje gospodarskih kreditov in ima zato velik vpliv na trgovino in razvoj gospodarstva. Prav ta togost pravnega instituta maksimalne hipoteke, ki se kaže predvsem v zvezi z njenim prenašanjem med strankami, močno ovira trgovino in gospodarstvo. Zato menim, da bi morali slovenski zakonodajalci, v dobro razvoja slovenskega gospodarstva in posledično razvoja Slovenije, izboljšati zakonsko ureditev maksimalne hipoteke. Maksimalno hipoteko bi bilo potrebno urediti tako, da bi bila lažje prenosljiva in potrebno bi bilo omogočiti konverzijo ter delno konverzijo maksimalne hipoteke v klasično.
Ključne besede: civilno pravo, stvarno pravo, akcesornost, terjatev, zastavna pravica, zemljiška knjiga, nepremičnina.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 499; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem redu
Valentin Justin Tratnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi. Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti. Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Ključne besede: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (401,96 KB)

6.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Ključne besede: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 236; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (157,51 KB)

7.
Lastninska pravica na nepremičnini in dosmrtna služnostna pravica stanovanja
Nina Prošek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava lastninsko pravico na nepremičnini kot temeljno stvarno pravico ter dosmrtno služnostno pravico stanovanja kot omejeno stvarno pravico. V prvem delu diplomskega dela sem omenila posest, saj je kot institut pomembna pri razumevanju lastninske pravice ter na kratko opisala razlike med posestjo in lastninsko pravico. Kajti lastninska pravica in posest kot pojma nista enaka. V prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika je določeno, da je lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Medtem, ko je v prvem odstavku 24. členu posest definirana kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). V nadaljevanju pa sem se osredotočila na bistvo diplomskega dela, torej na lastninsko pravico in dosmrtno služnostno pravico stanovanja, ki pa jo bom podkrepila s zemljiškoknjižnim izpiskom iz zemljiške knjige (v nadaljevanju: e-ZK). V okviru dosmrtne služnostne pravice stanovanja bom omenila še njeno ustanovitev na podlagi kupno-prodajne pogodbe in vpis v e-ZK.
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, posest, lastninska pravica, služnost, osebne služnosti, služnost stanovanja, zemljiška knjiga, pravica.
Objavljeno: 11.05.2018; Ogledov: 1756; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Stavbna pravica v slovenskem in avstrijskem pravu
Mateja Majal, 2017, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Najprej je predstavljena ureditev v rimskem pravu, nato ureditev v slovenskem in v tretjem delu ureditev v avstrijskem pravu. V prvem delu bo na kratko predstavljena ureditev instituta stavbne pravice v rimskem pravu. V drugem delu bo obravnavana ureditev v slovenskem pravu. Najprej bo predstavljeno načelo specialnosti, nato načelo povezanosti zemljišča in objekta. V nadaljevanju bodo predstavljene splošne značilnosti stavbne pravice, njen nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje s stavbno pravico, njeno prenehanje in opis stavbne pravice kot posebne pravice uporabe javnega dobra. V zadnjem delu bo obravnavana ureditev v avstrijskem pravu, po enakem ključu kot ureditev v slovenskem. Torej nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice. V zaključku bodo povzete bistvene razlike v ureditvah obeh pravnih sistemov.
Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, superficies solo cedit, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 651; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (610,36 KB)

9.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, magistrsko delo

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 945; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (653,24 KB)

10.
Pravna ureditev posesti v Republiki Sloveniji
Renato Vrenčur, 2016, znanstvena monografija

Opis: Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga, pri čemer pa ni pomembno ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent (upravičenj) lastninske pravice, ki sicer kljub temu, da predstavlja le dejansko oblast nad stvarjo, vendarle kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Posest ni pravica, zato ne vsebuje temeljnih upravičenj, vsebuje pa pravovarstveno upravičenje. Posestnik, za katerega pa ni nujno, da sploh ima pravico stvar imeti v posesti, lahko zahteva varstvo posesti bodisi s samopomočjo bodisi s tožbo. Knjiga vsestransko obravnava pravno ureditev posesti, hkrati pa vsebuje sistematično zbrano in razvrščeno najnovejšo sodno prakso s tega področja.
Ključne besede: stvarno pravo, posest, stvarne pravice, pravno varstvo, motenje posesti
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1657; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici