Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga podrobneje obravnava institut stavbne pravice kot eno izmed stvarnih pravic v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na njeni vsebini, pravnih učinkih in spremembah, ki jih je prinesla novela Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020. V osnovi gre za specifično pravico, ki imetniku omogoča gradnjo in lastništvo objekta na, nad ali pod tujo nepremičnino, ne da bi ta imel lastninsko pravico na samem zemljišču, omenjeno pa omogoča učinkovitejše gospodarsko izkoriščanje prostora, še posebej nepremičnin s statusom javnega dobra. V nalogi je podrobno prikazan razvoj stavbne pravice, njene značilnosti, njena pravna narava, prenosljivost, možnosti obremenitev ter njeno prenehanje. Avtor se posebej posveča primerjavi ureditve stavbne pravice pred in po sprejetju zadnje novele Stvarnopravnega zakonika, novele SPZ-B, pri čemer je poudarek na spremembi trajanja stavbne pravice, ki se po novem lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Ta sprememba pomeni pomemben premik v praksi, zlasti za zasebne investitorje pri izkoriščanju javnega dobra, saj zagotavlja večjo pravno varnost in stabilnost. Kritična presoja nove ureditve pokaže, da časovno neomejena stavbna pravica sicer odpira pomembne (nove) možnosti, a hkrati poraja nova vprašanja, predvsem glede njenega prenehanja in varstva hipotekarnih upnikov. Ugotovljeno je bilo, da lahko ti v določenih primerih ostanejo brez učinkovitega zavarovanja, kar pomeni, da institut ne ponuja popolne zaščite upnikov v primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice. Nadalje naloga izpostavi preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, kjer je zakonodaja mestoma nejasna oz. terminološko nedosledna. Poseben poudarek je dan tudi nadomestilu, ki pripada imetniku stavbne pravice ob njenem prenehanju. Novela SPZ-B je to področje spremenila v smislu, da je odpravila kogentnost določbe in omogočila strankam prosto dogovarjanje o nadomestilu in njegovi višini. Magistrska naloga potrjuje, da je novela SPZ-B institut stavbne pravice približala potrebam sodobne prakse in ga naredila prijaznejšega ter uporabnejšega, vendar pa hkrati ugotavlja, da ostajajo odprta vprašanja, ki terjajo dodatne zakonodajne rešitve in dopolnitve.
Ključne besede: stvarno pravo, stavbna pravica, novela SPZ-B, etažna lastnina, nastanek, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (616,27 KB)

Opis: Povezane nepremičnine so pravni institut, s katerim je v pravni praksi mogoče rešiti nešteto situacij, ki bi brez instituta povezanih nepremičnin lahko ljudem povzročale veliko preglavic, saj na preprost način rešujejo prenos lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se zaradi funkcionalne povezanosti vzpostavijo povezane nepremičnine. Problem glede vzpostavitve predstavlja trenutna zakonodaja, ki onemogoča vzpostavitev povezanih nepremičnin na nepremičninah, na katerih obstaja predkupna pravica, odkupna pravica ali prepoved odtujitve ali obremenitve v korist različnih upravičencev. Poseben problem predstavlja vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, saj že zakonodaja določa drugačne predkupne upravičence. Vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči je pravno področje, ki zaradi svojih specifik potrebuje drugačno obravnavo in za katerega bo potrebna nadaljnja in podrobnejša zakonska opredelitev. Naslednja problematika, ki se pojavi v primeru vzpostavitve povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, je, da v primeru, kadar je kmetijsko zemljišče pomožno zemljišče, prenos lastninske pravice lahko pomeni zaobid kogentne specialne zakonodaje, ki za slednja velja.
Ključne besede: stvarno pravo, vključena lastninska pravica, predkupni upravičenci, nastanek povezanih nepremičnin, lokacijska informacija, upravni postopek, zemljiška knjiga, prenos lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (712,70 KB)

Opis: Predmet preučevanja in analize v magistrskem delu je ena od podvrsti zastavne pravice, natančneje njena ureditev. Predstavljena in primerjana je ureditev hipoteke v hrvaški in slovenski pravni ureditvi. Hipoteka predstavlja relativno kompleksen pravni institut, zato je bil trud usmerjen v njegovo čimbolj sistematično in natančno obdelavo z vidika obeh pravnih redov. Poglaviten del magistrskega dela je namenjen ugotavljanju in primerjanju ureditve hipoteke v Sloveniji in nam, poleg Avstrijskega, najbližjem pravnem redu – Hrvaškem. Slednje je osnova za sistematično preučevanje podobnosti in razlik med omenjenima pravnima redoma z vidika najprepoznavnejšega instituta stvarnopravnega zavarovanja. Oblik zavarovanj in utrditev obveznosti, ki upniku dajejo močnejše jamstvo, da bo ob zapadlosti poplačan, je veliko. Eden najpomembnejših tovrstnih institutov je hipoteka. Gre za neposestno zastavno pravico na nepremičnini, na kateri zastavitelj ohrani posest in jo še naprej uporablja ter izkorišča. Kot podvrsta zastavne pravice je hipoteka omejena stvarna pravica zastavnega upnika na točno določeni tuji stvari ali pravici, namen katere je zavarovanje ene ali več določenih terjatev. Zastavnega upnika upravičuje, da si prednostno pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja poplača svojo zapadlo terjatev iz vrednosti zastavljene stvari, če ta ni pravočasno poplačana. Slednje nudi hipotekarnemu upniku relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Pravna reda obeh držav in hkrati ureditvi hipoteke sta si načeloma precej podobni, vendar med njima obstajajo tudi razlike, ki pa jih je sicer mnogo manj, kar zaradi skupne zgodovine in iste pravne tradicije ne preseneča. Tako je hipoteka v obeh ureditvah akcesorna pravica, kar pomeni, da je v vsem vezana na zavarovano terjatev. Kot taka je prenosljiva samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Ključna razlika med ureditvama je vsekakor togost slovenskega pravnega reda. Ta namreč ne omogoča razpolaganja s še neizbrisano hipoteko in možnosti zamenjave vrstnega reda hipoteke. Prav tako ne pozna lastniške hipoteke, prostovoljne sodne hipoteke, pridržka prvenstvenega reda, nezastarljivosti hipoteke ter alternativnega načina realizacije v obliki začasnega upravljanja. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju zunajsodne prodaje notarske hipoteke, ki je na Hrvaškem ne poznajo.
Ključne besede: stvarno pravo, hipotekarno pravo, zastavna pravica, zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, nastanek hipoteke, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke, zavarovana terjatev.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 957; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča. V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu. Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Ključne besede: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1781; Prenosov: 476
Celotno besedilo (481,11 KB)

Opis: Hipoteka in maksimalna hipoteka sta pravna instituta civilnega prava, ki imata zaradi svoje narave velik vpliv na gospodarstvo in posledično na delovanje države ter življenje posameznikov. Slovenija je zelo majhna in relativno mlada država, ki svoj pravni red kreira po vzoru večjih in starejših evropskih držav s kontinentalnim pravom, ki imajo več izkušenj z določenimi pravnimi problemi in njihovo ureditvijo. Slovenski zakonodajni organi so večino zakonov povzeli ali prevzeli od svojih germanskih kolegov. Takšno početje ima tako dobre, kakor tudi slabe posledice. Pozitivna posledica takšnega načina dela je, da se v slovenski pravni red prenašajo določbe, ki so že preverjene, saj so se v izvornih državah izkazale za učinkovite. Negativno posledico pa je moč zaznati v primerih, ko slovenski zakonodajalci prepišejo določbe iz tujih zakonov in ne upoštevajo celotnega konteksta teh določb ali pa jih ne prilagodijo na specifike slovenske pravne ureditve ter potrebe prakse. Pri raziskovanju in primerjavi slovenskega ter avstrijskega prava sem ugotovil, da maksimalna hipoteka v slovenskem pravu ni dovolj natančno urejena, predvsem je premalo fleksibilna. Maksimalna hipoteka se največkrat uporablja za zavarovanje gospodarskih kreditov in ima zato velik vpliv na trgovino in razvoj gospodarstva. Prav ta togost pravnega instituta maksimalne hipoteke, ki se kaže predvsem v zvezi z njenim prenašanjem med strankami, močno ovira trgovino in gospodarstvo. Zato menim, da bi morali slovenski zakonodajalci, v dobro razvoja slovenskega gospodarstva in posledično razvoja Slovenije, izboljšati zakonsko ureditev maksimalne hipoteke. Maksimalno hipoteko bi bilo potrebno urediti tako, da bi bila lažje prenosljiva in potrebno bi bilo omogočiti konverzijo ter delno konverzijo maksimalne hipoteke v klasično.
Ključne besede: civilno pravo, stvarno pravo, akcesornost, terjatev, zastavna pravica, zemljiška knjiga, nepremičnina.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,34 MB)