SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDZNAMBE V DIGITALIZIRANI ZEMLJIŠKI KNJIGI
Marjan Dragar, 2011, diplomsko delo

Opis: Predznambe so učinkovit pravni instrument za zavarovanje vrstnega reda pridobitve zemljiškoknjižne pravice. Uporabne so tako pri realizaciji pravnoposlovnih prenosov stvarnih pravic na nepremičninah, kot v sporih o pravicah pred sodišči in v upravnih postopkih ter v postopkih izterjave obveznosti. Z ustvarjanjem pogojnih učinkov dajejo zlasti pridobitelju pravice, ki se prenaša ali je sporna (najpogosteje kupcu nepremičnine) močno sredstvo, s katerim lahko sam zavaruje svoj vrstni red in ni popolnoma odvisen od zemljiškoknjižnih pobud prenosnika (prodajalca oz. odsvojitelja).
Ključne besede: zemljiška knjiga, stvarne pravice, nepremičnine, predznambe, zaznambe, avstrijsko pravo, informatizacija zemljiške knjige
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 206; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (479,03 KB)

2.
NEPRAVE STVARNE SLUŽNOSTI
Anteja Lovrinović, 2011, diplomsko delo

Opis: Neprave stvarne služnosti so novost našega stvarnega prava, urejene v 226. členu Stvarnopravnega zakonika, ki jih opredeljuje kot služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti, vendar se ustanovijo v korist določene osebe. Združujejo elemente tako stvarnih kot tudi osebnih služnosti. Subjekt upravičenja, je bodisi pravna ali fizična oseba. V primeru slednje je možna širša možnost uporabe nepravih stvarnih služnosti. Poseben primer nepravih stvarnih služnosti, so služnosti v javno korist, ki imajo izredno velik pomen na področju javnega prava. Zaradi potreb gradnje omrežij javne gospodarske infrastrukture, so pomemben faktor pri omejitvi lastninske pravice, bodisi na sporazumni ali na prisilni podlagi. V zvezi s služnostmi v javno korist je posebej pomembno vprašanja prenosa teh služnosti, saj v primeru spremembe upravljavca določenega infrastrukturnega omrežja, po veljavni splošni ureditvi v SPZ, služnost ugasne in jo je potrebno ustanoviti na novo. Tudi če ne gre za spremembo upravljavca služnost v skladu z določili o osebnih služnostih, ugasne po tridesetih letih, medtem ko so infrastrukturna omrežja dolgoročne narave in trajajo tudi več kot petdeset let. Ti problemi privedejo do stroškovnega bremena, zamudnega dela in predvsem nepotrebnih zapletov. Zato je treba to področje na novo celostno urediti z bolj natančnimi določbami v splošnih, kakor tudi v posebnih predpisih. V tej smeri sta šla že Zakon o elektronskih komunikacijah ter Energetski zakon, vendar te novitete še zdaleč niso dovolj. Potrebna je nova celostna ureditev v enotnem zakonu,saj bi to omogočilo najlažjo uporabo določil o nepravih stvarnih služnostih.Omejitev lastninske pravice v javno korist je ob upoštevanju načel mednarodnega prava možna le v določenih primerih ob izpolnjevanju določenih pogojev. Opravičilo omejitve je javni interes, ki mora biti izkazan, vendar pa se lahko omeji pravico le v obsegu, ki je potrebna za dosego javnega interesa. Gre za minimalni možen poseg, večji obseg posega predstavlja kršitev veljavnega prava in tudi možnost varstva po veljavnem pravu. Služnosti v javno korist so na splošno urejene v Zakonu o urejanju prostora ter še posebej v drugih posebnih predpisih, ki urejajo posamezno vrsto infrastrukture.
Ključne besede: Omejitve lastninske pravice, neprave stvarne služnosti, služnosti v javno korist, osebne služnosti, Stvarnopravni zakonik, prenos služnosti, prenehanje služnosti v javno korist, Zakon o urejanju prostora, vpisovanje nepravih stvarnih služnosti v zemljiško knjigo.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 6134; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (527,17 KB)

3.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2396; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV NA PODROČJU STVARNEGA PRAVA V SLOVENIJI IN MAKEDONIJI
Nikola Georgievski, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta obravnavani stvarnopravni ureditvi, na območju Republike Makedonije in Republike Slovenije. Gre za območja na katerih je veljal skupni stvarnopravni zakonik (ZTLR), vendar so podrobnosti zakonodaje, kljub temu, posamezne države urejale samostojno. Prizadevanja po kodifikaciji stvarnega prava so se začela šele po osamosvojitvi. Stvarno pravo ureja odnos med posamezniki v zvezi z oblastjo na stvari. To diplomsko delo se ukvarja z determiniranjem stvarnih pravic, ki ju poznata obe državi. Stvarne pravice so predstavljene skozi načelo numerus clausus oz. zakonske določenosti števila stvarnih pravic. Bralec tega dela lahko spozna podobnosti in razlike med makedonskim in slovenskim pravnim redom na področju stvarnega prava. V končni fazi je predstavljen sklep, ki je produkt primerjalno pravne analize.
Ključne besede: stvarno pravo, numerus clausus, stvarne pravice, Makedonija, Slovenija, pravni red.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 716; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (593,99 KB)

5.
PRAVOVARSTVENI ZAHTEVKI STVARNEGA PRAVA
Valentina Gorjanc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom pravovarstveni zahtevki stvarnega prava povzema pravne možnosti, ki jih ima vsak posameznik v primeru, da je njegova stvarna pravica kršena oziroma je omejeno njeno izvrševanje. V primeru, ko posameznik izpolnjuje pogoje aktivne legitimacije, je to njegova osnovna pravica, da od državnih institucij zahteva pravno varstvo v primeru kršitve. Močno se prepletajo zahtevki stvarnega in obligacijskega prava, vendar bo v diplomskem delu poudarek predvsem na stvarnem pravu. Diplomsko nalogo na kratko predstavi uvod. Sama diplomska naloga je primarno razdeljena na poglavja o varstvu posamezne stvarne pravice. Znotraj glavnega poglavja, ki opisuje posamezno stvarno pravico, je glede na mogoče situacije, predvidenih veliko različnih zahtevkov. Podrobneje sem opisala njihove pogoje ter posebnosti in trditve podprla s sodno prakso, ki je po večini zelo bogata na področju stvarnega prava. Glavna poglavja zajemajo varstvo lastninske pravice posameznika ali večih oseb. Podrobneje je predstavljeno tudi varstvo posesti kot del upravičenja lastninske pravice. Pomembna stvarna pravica je tudi služnost, ki je varovana z različnimi zahtevki. Omembe vredna je tudi izboljšava tuje nepremičnine, ki je pogost pojav, zato je tudi temu institutu namenjeno obsežno stvarnopravno varstvo. Obravnavala sem tudi varstvo zastavne ter stavbne pravice kot tudi detencije. Predstavljeno je tudi sodno varstvo glede nepravilnih vpisov v zemljiško knjigo. Na koncu pa je še na kratko predstavljeno varstvo pred imisijami, kjer se pojavlja veliko sodne prakse, saj je sosedsko pravo del našega vsakdanjega življenja. Diplomska naloga je zaključena s sklepom, kjer navajam svoje ugotovitve in spoznanja.
Ključne besede: aktivna legitimacija, pravno varstvo, stvarne pravice, lastninska pravica, posest, služnost, nepremičnine, zastavna pravica, stavbna pravica, detencija, zemljiška knjiga, imisije.
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (587,55 KB)

6.
Lastninska problematika na področju javnega dobra in v javnem interesu zavarovanih dobrin, predvsem voda
Vesna Rijavec, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem koncečtu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura.
Ključne besede: javno dobro, omejitev v javnem interesu, vodno zemljišče, lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari, ekstrakomercialnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1071; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Pravna ureditev posesti v Republiki Sloveniji
Renato Vrenčur, 2016, znanstvena monografija

Opis: Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga, pri čemer pa ni pomembno ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent (upravičenj) lastninske pravice, ki sicer kljub temu, da predstavlja le dejansko oblast nad stvarjo, vendarle kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Posest ni pravica, zato ne vsebuje temeljnih upravičenj, vsebuje pa pravovarstveno upravičenje. Posestnik, za katerega pa ni nujno, da sploh ima pravico stvar imeti v posesti, lahko zahteva varstvo posesti bodisi s samopomočjo bodisi s tožbo. Knjiga vsestransko obravnava pravno ureditev posesti, hkrati pa vsebuje sistematično zbrano in razvrščeno najnovejšo sodno prakso s tega področja.
Ključne besede: stvarno pravo, posest, stvarne pravice, pravno varstvo, motenje posesti
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 786; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"
Žan Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil. V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki. Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane. Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa.
Ključne besede: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 488; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (676,86 KB)

9.
Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij
Ana Kac, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij zajema opredelitev načela numerus clausus stvarnih pravic in drugih stvarnih načel, ki so z njim tesno povezana. V našem pravnem redu so stvarne pravice izključujoče in nastanejo samo po volji zakona in ne po volji posameznih subjektov. Njihova tipska prisila bistveno pripomore k varnosti pravnega prometa. Pravice stvarnega prava so določene v 2. členu Stvarnopravnega zakonika , pravna teorija pa jih razvršča v dve kategoriji. V prvo kategorijo spada lastninska pravica, kot temeljna pravica stvarnega prava. V drugo kategorijo se uvrščajo vse druge stvarne pravice, ki so izvedene iz lastninske pravice in jih poimenujemo stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Te pravice so zastavna pravica, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako kot zakon določa omejeno število stvarnih pravic, pa je predpisana tudi njihova vsebina, ki je stranke prostovoljno ne morejo spreminjati. Bistvo magistrske naloge temelji na numerus clausus stvarnih pravic v širšem smislu, ki zajema kogentno določeno vsebino posameznih stvarnih pravic in pravni temelj nastanka, prenosa in prenehanja teh pravic. Najpomembnejša je lastninska pravica, saj se na podlagi 13. člena SPZ zakonska določila o lastninski pravici glede pridobitve, prenosa, varstva in njenega prenehanja, smiselno uporabljajo tudi za nastanek in prenos ostalih stvarnih pravic. Niso pa zakonska pravila za vse stvarne pravice določena v enakem obsegu in enako strogo, npr. pri služnosti in pravici stvarnega bremena se lahko njihova vsebina določi šele na podlagi konkretnega pravnega razmerja.
Ključne besede: stvarnopravna razmerja, stvarne pravice, načelo numerus clausus, nastanek, vsebina, prenehanje stvarnih pravic.
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 197; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (907,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici