| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST IN MEDICINSKI PRIPOMOČKI
Mitja Marn, 2011, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem znanosti se je pojavila možnost nadomestitve nekaterih človekovih organov z umetnimi izdelki. Najbolj se vsem nadomestkom in naprednim tehnologijam približa pojem medicinski pripomoček. Ker gre pri tovrstni industriji za trgovino globalnih razsežnosti, so se pojavile organizacije, ki poskušajo poenotiti termine. Namen organizacij je pospešitev globalno-tržne komunikacije, z možnostjo izmenjave povratnih informacij o delovanju izdelka. Medicinski pripomoček je, kot vsaka druga naprava, podvržen možnosti nastanka napak in okvar. Izdelek, vsajen v človekovo telo, v primeru okvare lahko povzroči smrt ali težjo telesno poškodbo. Javna agencija za medicinske pripomočke na teritoriju Slovenije izdaja potrdila o skladnosti izdelka s standardi in s tem potrjuje kakovost in varnost izdelka. Življenjski cikel medicinskega pripomočka vključuje številne faze, od načrtovanja izdelka do poročanja o njegovi uporabi. Zaradi številnih subjektov, ki sodelujejo v ciklu izdelka, se delo osredotoča na razmerja med proizvajalcem in pacientom, pri čemer se mestoma vključuje tudi prispevek zdravstvene stroke, zaradi neposrednega stika zdravnika z bolnikom. Zaradi specifičnosti problematike ter terminov, so bili sprejeti številni specialni predpisi, ki so večinoma povezani z obstoječimi splošnimi pravili. V diplomi so podrobneje obdelani pojmi: proizvajalec, potrošnik, pacient, stvar in napaka. Posebej poglobljeno je obdelana problematika odškodninske odgovornosti za škodo po izdelku. Tu se pojavi problem razmejitve med pravili Direktive 85/374 EEC, implementirane z Zakonom o varstvu potrošnikov in pravili Zakona o obligacijskih razmerjih. Slednji uvaja domnevo vzročne zveze med nevarnim izdelkom ter nastalo škodo. Oškodovanec bo moral dokazati samo napako in škodo. Na drugi strani Zakon o varstvu potrošnikov uvaja sistem, po katerem bo potrošnik oz. oškodovanec tisti, ki bo imel dokazno breme. Sodišče bo moral prepričati, da izdelek ni zadostil standardu pričakovane varnosti, ki jo potrošnik legitimno pričakuje. Na koncu so predstavljeni še razlogi razbremenitve objektivne odgovornosti, kot jih določata omenjena predpisa, s poudarkom na določbi Zakona o varstvu potrošnikov, v skladu s katero se proizvajalec razbremeni odgovornosti za škodo, če dokaže, da razvoj znanosti v trenutku, ko je bil izdelek dan na trg, še ni bil na nivoju, ki bi omogočal ugotovitev možnosti nastanka škode. Iz pravila izhaja, da je potrošnik stranka, ki trpi škodo zaradi razvojnega rizika. V delu so analizirani interesi subjektov, udeleženih v življenjskem ciklu medicinskega pripomočka. Prikazane so obstoječe rešitve, razporeditve rizikov nastanka škode, ki naj bi najbolj ugodno vplivale na razvoj celotne dejavnosti. Ključen problem ostaja premajhno število rešenih primerov, ki bi obsegali obravnavano tematiko.
Ključne besede: Razvojni riziko, interes, odgovornost za škodo po produktu, pacient, potrošnik, proizvajalec, napaka, medicinski pripomoček, nevarna stvar, Zakon o varstvu potrošnikov.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 3079; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA POŠKODBE VOJAKOV MED VOJAŠKO VADBO
Jon Polanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor se v diplomskem delu ukvarja z vprašanji v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji RS odškodninsko odgovarja za ravnanje vojakov in vojake same med vojaško vadbo. Ob tem izpostavlja kot osrednje vprašanje ali država v teh primerih odgovarja po načelu objektivne odgovornosti ali po načelu krivdne odgovornosti. S pomočjo sodne prakse ugotavlja, da oškodovanci večinoma svoj odškodninski zahtevek utemeljujejo na podlagi objektivne odgovornosti, vendar pa iz novejših sodnih odločb in pravnih mnenj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da sodniki pri opredelitvi pojma nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti uveljavljajo omejevalni pristop in s tem tudi omejeno uporabo pravil o objektivni odgovornosti. Upoštevajo namreč vse odločilne okoliščine konkretnega škodnega dogodka, pri tem pa imajo še posebej v vidu, da ima RS od leta 1998 poklicno vojsko, torej poklicne vojake, ki so bili sprejeti vanjo zaradi večjih fizičnih sposobnosti ter številnih predhodnih usposabljanj.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, nevarna dejavnost, nevarna stvar.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1383; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (208,79 KB)

3.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST IMETNIKOV MOTORNIH VOZIL ZA ŠKODO, KI JO UTRPIJO DRUGI
Tim Pahor, 2014, diplomsko delo

Opis: Odškodninska odgovornost imetnikov motornih vozil je poseben primer odškodninske odgovornosti. Do potrebe po posebni ureditvi tega problema, je prišlo predvsem zaradi procesa modernizacije in s tem vse večjega števila motornih vozil, zaradi česar prihaja do vse več prometnih nezgod. Posebno pozornost pa zakon posveča tako imenovanim drugim, ki so zaradi svojega šibkejšega položaja deležni posebnega varstva. Obligacijski zakonik namreč določa za upravljalce z nevarno stvarjo, torej imetniki motornih vozil v primeru povzročitve škode, najstrožjo obliko odgovornosti, torej objektivno odgovornost. Vseeno pa zakonodajalec dopušča možnost oprostitve odgovornosti v kolikor dokaže eno od zakonsko predvidenih predpostavk oprostitve odgovornosti.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, škoda, motorna vozila, nevarna stvar, drugi, izključitev odgovornosti, višja sila.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 755; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (686,10 KB)

4.
Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice
Neža Peternelj, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice, bom predstavila pomen izročitve, ki jo le-ta predstavlja pri prenosu lastninske pravice na premičninskem področju. Izročitev predstavlja zadnje dejanje, ki je potrebno, da lastninska pravica na stvari preide. Na začetku bom najprej predstavila razlike med lastninsko pravico in posestjo ter ju prikazala kot dva instituta, ki zahtevata strogo ločevanje. Lastninsko pravno razmerje bom opredelila kot temeljno stvarnopravno razmerje in prikazala razlike med prenosom lastninske pravice na premičninskem in nepremičninskem področju. Diplomska naloga nadalje povzema vse predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lastninska pravica sploh lahko preide. Tako so predstavljeni: zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel, razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter drugi pogoji, ki jih določa zakon. Dotaknila se bom tudi primera pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in predstavila pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lastninska pravica vseeno preide kljub pomanjkanju ene izmed predpostavk. Poudarek diplomske naloge je na izročitvi. Dejanska izročitev predstavlja pravilo, ki pozna tudi nekaj izjem. V nalogi bo izpostavljeno, da dejanska izročitev v nekaterih primerih ne bi bila praktična in bi predstavljala prevelik formalizem, s čimer bi zavirala potrebo po hitrejšem prometu s premičninami, ki ga narekuje današnja družba. Vsako od izjem bom natančno predstavila, nekatere bom podprla tudi s sodno prakso.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, premična stvar, nepremična stvar, izročitev, pridobitev, prenos, prenosnik, pridobitelj
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (692,57 KB)

5.
MARKO POGAČNIK, UMETNIŠKO DELO KOT KRITIČNA INFORMACIJA
Damjana Štrukelj, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je raziskovanje širokega polja Pogačnikovega konceptualizma od kranjske skupine preko predmeta, artikla, reizma, telesa, druţine pa vse do kozmograma in litopunkturne prakse, ter predstavitev njegovega specifičnega in kritičnega pogleda na svet in umetnost. V diplomskem delu najprej opredelimo Pogačnikova posamezna razvojna obdobja in njegove značilnosti ter ga umestimo v referenčni okvir. Predstavimo Pogačnikove temeljne principe in elemente ustvarjanja. V teoretičnem delu se nato ukvarjamo s konceptualno umetnostjo, jo označimo in opredelimo. Predstavimo rušenje pregrad med umetniškim delom in vsakdanjim predmetom, ki pridobiva ugled umetnine. Nakaţemo transformacije, ki jih Pogačnikov kiparski izdelek kot predmet porabniške druţbe doţivlja v času konceptualizma. V nadaljevanju predstavimo poglede na dojemanje umetnine kot predmeta med predmeti. Opredelimo predmet kot izdelek mnoţične, industrijske proizvodnje, ki je povišan na raven umetnine. Predstavimo dematerializacijo umetnine in razseţnost, ki jo umetnina ima, in iz tega konteksta osvetlimo problematiko ready-made produkcije. V naslednjem poglavju se ukvarjamo z dojemanjem umetniške prakse v vsakdanjem ţivljenju, kjer naj bi se ideje in zamisli utelesile, materializirale in zaţivele v okolju. Nakaţemo Pogačnikovo zanimanje za naravo, njegovo razumevanje le-te preko druţine v Šempasu, ki mu predstavlja nekakšno pracelico druţbe. Predstavimo pokrajino kot širši socialni kontekst, prostor, kjer se izvaja umetniško-ekološka praksa in se odvija prevajanje Pogačnikovih duhovnih vsebin preko umetniških del v prakso. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo še avtorski projekt, katerega glavni temelj je interpretacija jaza z vidika konceptualne umetnosti.
Ključne besede: Marko Pogačnik, konceptualizem, stvar, artikel, dematerializacija, druţina, ekološka praksa, kozmogram, litopunktura.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine
Staša Vah, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvodna poglavja diplomskega dela opredeljujejo osnovne pojme stvarnega prava, ki predstavljajo objekt kazenskopravnega varstva v okviru obravnavanih kaznivih dejanj. Najprej je podana stvarnopravna definicija pojma nepremičnina, ki ji kazensko pravo nudi svoje varstvo pred poškodovanjem in uničenjem. Po naravi stvari nepremičnine predstavljajo zemljišča in vse, kar je z njimi organsko in trajno spojeno na način, da premik z enega na drugo mesto ni možen ali pa je možen le z bistvenim posegom v njeno substanco. Sledi predstavitev dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja, ki je temeljno izhodišče za razumevanje analiziranih kaznivih dejanj. Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine je predmet te diplomske naloge, pri čemer med kazniva dejanja, ki imajo za posledico poškodovanje ali uničenje nepremičnine, uvrščamo: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, kaznivo dejanje požiga po 222. členu KZ-1 ter kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1. Analizirana kazniva dejanja sistematično uvrščamo v posebni del kazenskega zakonika z naslovom Kazniva dejanja zoper premoženje. Torej je kazenskopravna dobrina, v okviru katere varujemo tudi nepremičnine, premoženje. Kazenskopravno normo vsakega posameznega kaznivega dejanja sem podrobno analizirala z vidika objekta varstva, izvršitvenega ravnanja, storilca, protipravnosti in krivde. Po pregledu sodne prakse v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji sem ugotovila, da je ni veliko, predvsem pa izpostavlja problematiko razumevanja objektov varstva pri kaznivemu dejanju požiga po 222. členu KZ-1, ki je specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Prav tako je kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega, naravnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1 specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, pri čemer pa sodne prakse, ki bi utemeljevala uporabo 219. člena KZ-1, skoraj ni. Glavni del diplomskega dela zajema teoretično analizo kaznivih dejanj, ki imajo za posledico poškodovanje in uničenje nepremičnine, prav tako sem se dotaknila nekaterih institutov splošnega dela kazenskega prava, kot so ravnanje, bit inkriminacije, protipravnost, krivda, poskus in instituta hujše posledice, pri čemer pa instituta hujše posledice zakonodajalec ne uporablja v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, nepremičnina, stvar, objekt, hujša posledica, požig, poškodovanje, uničenje, sodna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 545; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (510,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici