1. |
2. Domnevni poskusi atentatov ruskih obveščevalnih služb s strupom - primer Sergej Skripal in Aleksej Navalni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Pavlin, 2023, diplomsko delo Opis: Poleg osnovne naloge pridobivanja tajnih podatkov imajo obveščevalno varnostne službe, odvisno od politike in družbene ureditve, še druge naloge. Ena od takšnih nalog so »posebne operacije«, s katerimi obveščevalno varnostne službe onemogočijo delovanje (»nevtralizirajo«) skupin ali posameznikov, za katere politični odločevalci smatrajo, da ogrožajo državo. V skladu s tem bo diplomsko delo poskušalo potrditi ali ovreči tri temeljne hipoteze in sicer, da ruske obveščevalno varnostne službe v posebnih operacijah proti posameznikom uporabljajo strupe, da so ruske obveščevalno varnostne službe imele motiv, da za poskus likvidacije vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega izberejo strup ter da se z gotovostjo nikoli ne bo moglo ruskim varnostno obveščevalnim službam dokazati, da stojijo za temi poskusi likvidacij. Da bi potrdili te hipoteze, diplomsko delo obravnava specialne operacije ruskih obveščevalno varnostnih služb, ki so jih izvedle pred poskusom likvidacije Skripala in Navalnega, v katerih so bili uporabljeni strupi. Predstavljena je klasifikacija strupov, zgodovinski pregled likvidacij s strupom ter domnevni razlogi za njihovo uporabo. V diplomskem delu so predstavljene tudi ruske obveščevalno varnostne službe, ki specialne operacije tudi izvajajo. Posebej se delo osredotoča na dva primera zastrupitve in sicer vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega, ki naj bi ju najverjetneje ruske varnostno obveščevalne službe izvedle z odobritvijo predsednika Vladimirja Putina, saj sta bila zanj in vladajočo politiko izdajalca in državna sovražnika ter grožnja, ki jo je potrebno odstraniti.
Ključne besede: poskusi atentatov, obveščevalne službe, tajni agenti, likvidacije, strupi, Skripal, Sergej, Navalni, Aleksej, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko deloŠpela Šoba, 2020, magistrsko delo Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1566; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,37 MB) |
4. Zaščita oseb pred radioaktivnim sevanjem in strupi : diplomsko deloMojca Bohte, 2009, diplomsko delo Ključne besede: radioaktivnost, radioaktivno sevanje, radioaktivni odpadki, jedrski objekti, strupi, zaščita, zaščitni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2009; Ogledov: 3709; Prenosov: 429
Celotno besedilo (588,11 KB) |
