| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološki učinki onesnaženega okolja
Igor Areh, Peter Umek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Življenje v onesnaženem okolju ima vrsto negativnih učinkov na duševno zdravje. Kljub temu, da je ta problematika dobro raziskana, je pogosto prezrta, saj posvečamo več pozornosti negativnim posledicam, ki jih imajo strupene oz. okolju škodljive snovi na telesno zdravje. V prispevku so predstavljene duševne posledice bivanja v onesnaženem okolju. Metode: Zbran in pregledan je del ključnih člankov in knjig s področja okoljske psihologije, ki so bile napisane v zadnjih 40 letih. Gre za študijo o vplivih onesnaženja na človekovo vedenje, čustvovanje, motivacijo, mišljenje, odločanje ter splošno počutje. Ugotovitve: Stik ali izpostavljenost strupenim snovem sproži pojav različnih duševnih simptomov. Najpogosteje se pojavijo strah, anksioznost, depresivnost, občutki nemoči, negotovost, osebna ali spoznavna neučinkovitost, izogibanje gibanju v naravi, nestrpnost, agresivnost in nezaupanje do uradnih inštitucij. Pojavljajo se tudi nekateri drugi simptomi, ki jih pri daljšem bivanju v onesnaženem okolju izzove kronični stres, pri krajši, a intenzivni izpostavljenosti pa akutni stres. Stres zaradi bivanja v onesnaženem okolju povzroča tudi slabljenje imunskega sistema, zaradi česar so ljudje še bolj zdravstveno in psihološko ogroženi, kot bi bili, če bi upoštevali zgolj vpliv strupenih snovi. Omejitve raziskave: Omejen pregled raziskav o psihičnih učinkih onesnaženja ne dovoljuje posploševanja. Gre za pilotsko študijo, ki je priprava za izvedbo raziskave v Sloveniji. Praktična uporabnost: V prispevku so zbrana glavna spoznanja o psihičnih posledicah bivanja v onesnaženem okolju. Ugotovitve so koristne za načrtovanje preventivnih in kurativnih ukrepov, bodisi z vidika psihološke pomoči prizadetim osebam, bodisi z vidika države pri načrtovanju in gradnji novih odlagališč odpadkov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjeno predstavitev raziskovalnih spoznanj, ki bo uporabljena pri postavitvi hipotez in interpretaciji raziskovalnih ugotovitev v raziskavi, ki je v pripravi.
Ključne besede: onesnaženost okolja, strupeni odpadki, odlagališča odpadkov, okolje, duševne posledice, stres
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 339; Prenosov: 34
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici