| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov
Matej Rajšp, 2018, magistrsko delo

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
OCENA USPEŠNOSTI ČRPANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV EU ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV MSP
Nina Drobnak Zebec, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija je v programskem obdobju 2007–2013 upravičena do 4,1 mrd EUR in se glede na razpoložljiva sredstva uvršča na 7. mesto med državami Srednje in Vzhodne Evrope, po izplačanih sredstvih pa na 6. mesto. Konec leta 2012 je imela v primerjavi z Estonijo 9 % nižjo stopnjo absorpcijske sposobnosti, ki je uspešnejša zaradi preprostejših postopkov in hitrejše izvedbe črpanja. Med petimi ključnimi sektorji MSP je poslovni sektor v EU 28. najuspešnejši, medtem ko je gradbeništvo zaradi gospodarske krize utrpelo hud padec, s skoraj 22 % upadom dodane vrednosti. Za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti je bilo v Sloveniji podprtih 3.101 MSP, ki so ustvarila 5.718 novih delovnih mest, kar je vplivalo tudi na dvig dodane vrednosti. Kažejo se pozitivni znaki za novo finančno perspektivo 2014–2020, saj ima Slovenija vse vzvode za uspešno absorpcijo sredstev, ki lahko pripomore k večji konkurenčnosti in inovativnosti ter pomaga doseči pogoje za dvig dodane vrednosti. Slovenija mora pripraviti čim več razpisov, poenostaviti prijavo na razpise, uvesti transparentnost pri vrednotenju in izbiri projektov, zmanjšati obseg poročanja in skrajšati čas od prijave do izplačil sredstev EU.
Ključne besede: MSP, strukturni skladi, kohezijska politika, nepovratna sredstva.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1252; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1013,93 KB)

3.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
VODENJE PORABE EU SREDSTEV V RS
Milena Medenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pridobila pravico do črpanja sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije. V času finančnih pogajanj si je Slovenija zastavila dva cilja, to je zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem EU; ter, da sporazum ne sme poslabšati javno-finančnega položaja Slovenije. Velike ekonomske in socialne razlike ovirajo trajnostni razvoj Evropske unije kot celote, zato so za zmanjševanje le teh zaslužni Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad. Le ti prispevajo k napredku posameznih regij in države. Tega se države in tudi ljudje vedno bolj zavedamo. S projekti, ki so sofinancirani prav iz teh skladov, lahko gradimo na gospodarski in ekonomski rasti, hkrati pa peljemo Slovenijo vse bližje evropskemu povprečju. Kohezijska politika ima v Sloveniji prav tako velik pomen, saj teži k enemu samemu cilju- enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Že od svojega vstopa, pa vse skozi programska obdobja 2004-2006 in 2007-2013 temelji na načelu solidarnosti, zmanjšuje ekonomska in socialna neskladja ter vpliva na uravnotežen razvoj Evropske unije kot celote. Svojo uspešnost so na razpisih EU potrdile tudi slovenske občinske uprave, ki so s pomočjo anketnega vprašalnika predstavile, da so kljub zahtevni dokumentaciji in kratkim časovnim obdobjem sposobne izpeljati projekte, ki so tudi do 85% sofinancirani s strani Evropske unije, ter s tem ustvarjati v prid lastnih regij kot tudi Slovenije same.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, evropski proračun, evropski razpisi.
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 2051; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (758,51 KB)

5.
6.
7.
8.
ORGANIZACIJA AKTIVNOSTI V ZVEZI S PRIDOBITVIJO NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
Gordana Jelenko, 2011, diplomsko delo

Opis: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 2227; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (907,63 KB)

9.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Ključne besede: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 1674; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (685,30 KB)

10.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Ključne besede: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1772; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (755,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici