1. DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJISimona Molan, 2013, diplomsko delo Opis: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Ključne besede: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1901; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI V ČASU SVETOVNE FINANČNE KRIZE V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAHUrška Kores, 2013, diplomsko delo Opis: Zdi se, da je brezposelnost eden največjih problemov sodobne družbe Vse od začetka svetovne finančne krize, se namreč naglo povečuje v večini evropskih držav.
Za ugotavljanje stopnje brezposelnosti poznamo dve metodi, vendar so za primerjavo med državami uporabni le podatki pridobljeni z anketo o delovni sili, saj njeno mednarodno primerljivost zagotavlja enoten koncept, ki se ga držijo v vseh državah, kjer anketo izvajajo.
S primerjavo teh podatkov smo lahko ugotovili, da se brezposelnost v Sloveniji vse od začetka finančne krize močno povečuje, vendar se kljub temu ves čas giblje okrog evropskega povprečja. V primerjavi z Avstrijo, ki je evropska država z najmanjšo stopnjo brezposelnosti, je imela Slovenija v letu 2012 dvakrat višjo stopnjo brezposelnosti, medtem ko je njena stopnja brezposelnosti v primerjavi s Španijo še vedno dokaj nizka. Ugotovili smo, da je bila stopnja anketne brezposelnosti v Združenem kraljestvu tako kot v Sloveniji skozi vsa opazovana obdobja približno enaka evropskemu povprečju.
Prav tako se je v primerjavi z letom pred krizo, povečala tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Najbolj se je povečala v Španiji in je bila iz leta v leto višja, medtem ko se je brezposelnost med mladimi najmanj povečala v Avstriji, kjer se je v prvem letu po krizi nekoliko povečala, nato pa v naslednjih letih celo znižala.
Ključne besede: brezposelnost, finančna kriza, registrirana brezposelnost, anketna brezposelnost, frikcijska brezposelnost, strukturna brezposelnost, sezonska brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 05.11.2013; Ogledov: 2226; Prenosov: 183
Celotno besedilo (901,09 KB) |
3. BREZPOSELNOST V RS, S POSEBNIM POUDRAKOM NA STRUKTURNI BREZPOSELNOSTINina Kroflič, 2012, diplomsko delo Opis: Delo z naslovom Brezposelnost v RS, s poudarkom na strukturni brezposelnosti je sestavljeno iz več poglavij. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo definirali sam pojem brezposelnosti, vrste ter vzroke in posledice pojava. Nato sledi kratek zgodovinski pregled, vse od bivše Jugoslavije pa do danes. Četrto poglavje govori o pravni ureditvi na mednarodni in nacionalni ravni, s tem pa se tudi konča teoretični del diplomske naloge. V statističnem delu smo najprej predstavili metode merjenja brezposelnosti in se na ta način seznanili z načinom pridobivanja podatkov, predvsem na slovenskem trgu dela. Opisali smo trenutno stanje v Sloveniji ter pridobljene podatke primerjali s širšim področjem Evropske unije in nato še s posameznimi državi, Avstrijo, Španijo in Hrvaško. V zadnjem poglavju smo podali svoje predloge za reševanje in predvsem zmanjšanje brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, pravna ureditev, strukturna brezposelnost v Sloveniji, primerjava z EU, Avstrijo, Španijo, Hrvaško
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 1967; Prenosov: 333
Celotno besedilo (587,48 KB) |
4. |
