| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJE
Iris Merkač, 2013, doktorska disertacija

Opis: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem. Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije. Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd. Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Ključne besede: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1511; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
LITERARNO-PROGRAMSKI ZNAČAJ SLOVENSKEGA REVIJALNEGA TISKA MED LETOMA 1950 IN 2000
Tadeja Urbanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Literarno-programski značaj slovenskega revijalnega tiska med letoma 1950 in 2000 zajema širok spekter avtorjev ter njihovih člankov in literarnih del. Poudariti je treba, da je to obdobje v slovensko književnost prineslo mnogo smeri in nemalo tokov. V diplomskem delu si bomo podrobneje ogledali socialni realizem ob člankih O socialističnem realizmu Aleksandra Fadjejeva, Za socialistično idejnost naše kulture Miška Kranjca ter Socialistični realizem Maksima Gorkega Josipa Vidmarja; nato bomo skušali najti korelacije med omenjenimi članki, objavljenimi v slovenskem revijalnem tisku, ter romanom Pisarna iz trilogije Miška Kranjca in pesniško zbirko V vzponu mladosti Lojzeta Krakarja. Socialnemu realizmu bo sledil čas eksistencializma in strukturalizma, ki je vnesel veliko novosti. Ogledali si bomo članka Umetnost kot struktura ter Avantgarda in Slovenci avtorja Janka Kosa in zatem članka O marksizmu in eksistencializmu Jeana P. Sartra ter O Izvoru umetniškega dela Martina Heideggerja; spet bomo poskusili najti korelacije med njimi in literarnimi deli, to sta drami Antigona Dominika Smoleta in Človek v šipi Petra Božiča ter pesniški zbirki Požgana trava Daneta Zajca in Mozaiki Gregorja Strniše. Leta modernizma in ultramodernizma bomo predstavili ob člankih Novi roman in resničnost Alaina Robbe-Grilleta ter Antiroman Jeana Bloch-Michaela. Odseve bomo iskali v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga, v pesniških zbirkah Poker Tomaža Šalamuna in Agamemnon Francija Zagoričnika ter v drami Znamke, nakar še Emilija Dušana Jovanovića. V zadnjem obdobju, ki je predmet diplomskega dela, pa še »živimo«: to je čas postmodernizma. Videli ga bomo v članku Literatura izpolnjenosti (s podnaslovom Postmoderna literatura) Johna Bartha in v zbirki esejev Prevzetnost in pristranost Matevža Kosa; predstavitev se bo dotaknila nekaterih postmodernističnih del, in sicer zbirke kratkih zgodb Šopki za Adama venijo Andreja Blatnika, romana Pozlata pozabe Igorja Bratoža in pesniške zbirke Soneti Milana Jesiha.
Ključne besede: literarne revije, socialistični realizem, eksistencializem in strukturalizem, modernizem in ultramodernizem, postmodernizem.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2181; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
VPLIV PRAŠKEGA LINGVISTIČNEGA KROŽKA NA SLOVENSKE JEZIKOSLOVCE
Andreja Vogrinec, 2014, diplomsko delo

Opis: Praški lingvistični krožek je nastal pod vplivom strukturalizma, ki se je v prvi polovici 20. stoletja močno razvil tako v evropskem kot tudi v ameriškem prostoru. Odločilno je vplival na razvoj češkega jezika. Pomembno vlogo je imel pri oblikovanju slovanskega in posledično slovenskega jezikoslovja. V diplomski nalogi je najprej predstavljen Praški lingvistični krožek (v nadaljevanju PLK) in njegovi prvi člani, nato pa so analizirani vplivi idej PLK-ja na slovensko jezikoslovje. Opredeljeni so tudi predhodniki strukturalizma, njegovi začetniki in nadaljevalci, posebna pozornost pa je namenjena PLK-ju, in sicer kdaj se je prvič pojavil v slovenskem jezikoslovju, kdo so bili njegovi zagovorniki v slovenskem prostoru, kaj so zagovarjali in kako so usmerjali slovenski jezikovni razvoj. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv PLK-ja na slovenske jezikoslovce, kakšna so bila njihova načela ter kako so vnesli strukturalizem v slovenski knjižni jezik. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene različne metode, in sicer deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, metoda generalizacije in specializacije, metoda klasifikacije, komparativna metoda in zgodovinska metoda. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvijo, da je bil strukturalizem močno zakoreninjen med slovenskimi jezikoslovci.
Ključne besede: Praški lingvistični krožek, strukturalizem, praški strukturalisti, slovenski jezikoslovci, Ramovš, Breznik, Urbančič, Vodušek, Bajec, Korošec, Dular, Vidovič Muha, Toporišič
Objavljeno: 15.01.2015; Ogledov: 708; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Pomen in vpliv novih lingvističnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja
Marija Švajncer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku sta obravnavana pomen in vpliv novih lingvističnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja, enega izmed najpomembnejših sodobnih lingvistov in začetnika strukturalizma. Predmet njegovih raziskav je razlika med jezikom, govorom in govorico. Semiologijo je uvrstil med znanosti. Članek obravnava tudi nekatera spoznanja v sodobni strukturalistični filozofiji, ki jih je navdihnil de Saussure, in posredni vpliv na razvoj slovenskega jezikoslovja.
Ključne besede: jezik, sistemi, semiologija, sinhronija, strukturalizem, označevalec, označenec
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 272; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (377,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici