1. Stanovanjska politika in trg nepremičnin, primerjalno po evropiEva Tekavc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanovanjsko politiko in trg nepremičnin v Sloveniji ter
izbranih državah Evropske unije. V ospredje postavlja vprašanje dostopnosti stanovanj,
strukturne razlike med sistemi, vpliv različnih ukrepov ter zakonodaj na stanovanjske
razmere in razmere na nepremičninskem trgu v preteklih letih. Primerjalna analiza
razkriva, da se države med seboj močno razlikujejo glede stopnje lastništva, vloge
najemnega sektorja, obsega socialnih stanovanj ter uporabe ekonomskih in fiskalnih
instrumentov. Poseben poudarek je namenjen zgodovinsko-političnemu razvoju,
institucionalnim okvirjem in aktualnim izzivom, s katerimi se države soočajo danes. V
okviru analize slovenskega stanovanjskega sistema delo izpostavi posledice
Jazbinškovega zakona, visoko stopnjo lastništva ter omejeno ponudbo najemnih
stanovanj. Primerjalna analiza poudari ključne razlike med državami v strukturi
lastništva, obsegu socialnih stanovanj, učinkovitosti regulacije najemnin ter dostopnosti
stanovanj glede na dohodek gospodinjstev. Ključne besede: Stanovanjska politika, trg nepremičnin, dostopnost stanovanj, privatizacija, struktura stanovanjske oskrbe Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (948,22 KB) |
2. Primerjalna analiza virov financiranja slovenskih občinKaja Črešnik, 2025, diplomsko delo Opis: Financiranje občin v Republiki Sloveniji je kar širok pojem, saj se občine ne financirajo le z lastnimi, temveč tudi tujimi viri. Največji delež lastnih virov predstavlja dohodnina. Občine se lahko tudi zadolžijo in pridobijo sredstva iz državnih oziroma evropskih proračunov. Strukture prihodkov se med občinami zelo razlikujejo. Precejšnje razlike so med mestnimi in nemestnimi občinami ter med bolj in manj razvitimi občinami ter regijami. Ključne besede: financiranje občin, proračunski prihodki, zadolževanje, struktura virov financiranja, statistične regije, mestne občine, nemestne občine Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,81 MB) |
3. Materialni model kompozitne strukture in optimizacija topologije kompozitnega monokoka : magistrsko deloPatrik Gnus, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj materialnega modela kompozitne strukture in optimizacijo topologije karbonskega monokoka za dirkalnik ekipe Formula Student, UNI Maribor Grand Prix Engineering. Cilj naloge je pridobiti natančne podatke o mehanskih lastnostih kompozitne strukture, ki bodo uporabljeni v numeričnih simulacijah z metodo končnih elementov v programu Ansys. Na podlagi teh podatkov bo izvedena osnovna topološka optimizacija monokoka, pri čemer bo glavni poudarek na zmanjšanju mase ob ohranjanju strukturne trdnosti.
V okviru raziskave bo izvedena analiza obstoječih materialnih modelov, optimizacija geometrije in strukture monokoka ter validacija rezultatov s pomočjo eksperimentalnih podatkov. Glavne predpostavke vključujejo obravnavo karbonskih vlaken kot linearno elastičnega materiala v določenem območju obremenitev ter homogeno obravnavo monokoka, čeprav je sestavljen iz več slojev. Omejitve raziskave zajemajo osredotočenost na statične in dinamične obremenitve brez upoštevanja toplotnih vplivov ter prilagajanje optimizacije v skladu s tekmovalnimi predpisi.
Rezultati naloge bodo prispevali k izboljšanju procesov načrtovanja kompozitnih struktur ter omogočili nadaljnji razvoj lahkih in zmogljivih monokokov v okviru ekipe Formula Student. Ključne besede: kompozitna struktura, karbonska vlakna, monokok, Formula Student, materialni model, optimizacija topologije, metoda končnih elementov, numerične simulacije, zmanjšanje mase, vzvojna togost, eksperimentalna validacija. Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (5,75 MB) |
4. Stiskanje vokseliziranih drevesnih struktur na podlagi napovedi : diplomsko deloMatej Slomšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stiskanje vokseliziranih drevesnih struktur s pomočjo napovednega modela. Cilj raziskave je bil preučiti učinkovitost brezizgubnega stiskanja, ki temelji na napovedovanju podatkov in kasnejšem stiskanju napak. Uporabili smo različne algoritme, kot so Zip, 7-Zip, WinRAR in FLVC, ter jih primerjali z našo metodo NM (napovedna metoda). Rezultati kažejo, da FLVC dosega najboljša razmerja stiskanja, NM pa se izkaže kot učinkovit pristop za manjše datoteke Ključne besede: voksel, drevesna struktura, brezizgubno stiskanje, RLE, stiskanje, vokselizacija, napoved, napaka napovedi, FLVC. Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,23 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kapitalska struktura slovenskih javnih podjetij v različnih industrijahJaka Topič, 2025, magistrsko delo Opis: Kapitalska struktura je ključni dejavnik finančne stabilnosti in rasti podjetja, saj vpliva na njegovo vrednost, donosnost in odpornost na tveganja. Iskanje pravega ravnovesja med lastniškim in dolžniškim kapitalom ni enostaven proces, temveč zahteva prilagajanje dinamičnim tržnim razmeram in panogi kot tudi prihodnjih sprememb. Čeprav teorije kapitalske strukture ponujajo različne pristope, praksa kaže, da optimalna odločitev ni univerzalna za vsa podjetja, temveč rezultat tehtnega premisleka o stroških financiranja, tveganjih in dolgoročnih ciljih podjetja. Razumevanje naštetih dejavnikov omogoča podjetjem sprejemanje premišljenih finančnih odločitev, ki krepijo njihovo konkurenčnost, vrednost in rast.
V magistrski nalogi predstavimo in podrobno opišemo pojem kapitalske strukture ter povprečnega tehtanega stroška kapitala (WACC) in vse komponente, potrebne za izračun. Nato na primerih slovenskih javnih podjetjih implementiramo teoretični vidik analize kapitalske strukture glede na preteklo poslovanje (2019-2023) in izračunamo sedanjo ter optimalno kapitalsko strukturo in WACC. Kapitalsko strukturo smo analizirali s kazalnikom dolga in kazalnikom finančnega vzvoda. Prvi nam prikaže stopnjo celotnega dolga v celotnih sredstvih, slednji pa razmerje med komponentama kapitala. Strošek lastniškega kapitala smo izračunali z metodo določanja cen dolgoročnih naložb (CAPM), strošek dolžniškega kapitala pa smo izračunali s pomočjo sintetične bonitetne ocene, ki določa premijo za kreditno tveganje. Ključne besede: Kapitalska struktura, optimalna kapitalska struktura, CAPM, WACC, slovenska javna podjetja Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Vpliv geopolitičnih negotovosti in makroekonomskega okolja na investicijsko dejavnost slovenskih delniških družbLea Kranjc, 2025, magistrsko delo Opis: Investicije predstavljajo enega najpomembnejših dejavnikov za razvoj nacionalnega gospodarstva. So gonilo napredka in predstavljajo ključ za ohranjanje in pridobivanje konkurenčne prednosti. Za dolgoročni uspeh posameznih podjetij je v globalno konkurenčnem okolju ključna dolgoročna, stabilna in trajnostno naravnana investicijska politika. Investicijska dejavnost predstavlja izpostavljenost številnim neposrednim in posrednim dejavnikom. Na obseg in usmerjenost investicijskih vlaganj podjetja imajo vpliv številni notranji in zunanji dejavniki, kot so razpoložljivi viri financiranja, relativna cena kapitala, investicijska politika, skladna s strategijo podjetja, tržne projekcije, protekcionistični ukrepi, stabilnost davčnega in geopolitičnega okolja ter drugi.
V magistrskem delu smo pripravili investicijski elaborat analize vrednotenja ekonomičnosti na primeru izbrane investicije X. Na podlagi osnovnih vhodnih podatkov in ocene stroškov kapitala ter vpliva na konsolidiran izkaz poslovnega izida in denarnih tokov smo izvedli izračun upravičenosti investicijskega projekta z uporabo statičnih in dinamičnih metod vrednotenja investicij. Na podlagi regresijskih analiz smo opazovali učinke geopolitičnih tveganj in ključnih makroekonomskih dejavnikov kot neodvisnih spremenljivk na obseg investicijske dejavnosti izbranih slovenskih delniških družb – Skupine Krka, Skupine Petrol, Skupine Luka Koper in Skupine Impol – kot odvisnih spremenljivk. Rezultate smo medsebojno primerjali glede na kapitalsko strukturo posamezne delniške družbe. Ključne besede: mednarodni kapitalski tokovi, geopolitična tveganja, makroekonomsko okolje, investicije podjetij, kapitalska struktura, metode presojanja ekonomičnosti investicij, regresijska analiza Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,16 MB) |
7. Preučevanje sekundarne strukture proteinov z računalniškimi simulacijami molekularne dinamike in nevronskimi mrežami : doktorska disertacijaMatic Broz, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo s pomočjo najsodobnejših računalniških metod simulacij molekulske dinamike, nevronskih mrež in molekulskega sidranja preučevali in pojasnili sekundarno strukturo proteinov pod vplivom specifičnih mutacij, strukturo proteinov pod vplivom mikrovalovnega sevanja, napovedovali dihedralne kote fi in psi proteinskega ogrodja in analizirali vlogo nevropilinov pri različnih fizioloških in patoloških procesih.
V prvem delu doktorske disertacije smo s pomočjo simulacij molekulske dinamike podrobno preučili vpliv polimorfizma rs4880 (mutacija Ala16Val) na sekundarno strukturo mitohondrijske tarčne sekvence človeškega encima mangan superoksidne dismutaze. Simulacije so pokazale, da alaninska varianta ohranja stabilno α-heliksno strukturo, kar je ugodno za pravilen transport v mitohondrije. Nasprotno pa se α-heliks valinske variante razgradi, kar vodi do tvorbe β-lista in s tem potencialno moti transport. Naši rezultati podpirajo predhodne eksperimentalne ugotovitve, da ima alaninska verzija višjo aktivnost tega encima v mitohondrijih. Ugotovitve pomembno prispevajo k razumevanju povezave med strukturo in funkcijo mitohondrijske tarčne sekvence ter vpliva polimorfizma Ala16Val na aktivnost manganove superoksidne dismutaze.
V drugem delu doktorske disertacije smo razvili enostaven model globokega učenja za napovedovanje dihedralnih kotov fi (ϕ) in psi (ψ) proteinskega ogrodja zgolj na podlagi primarne strukture beljakovin. Model popolnoma povezanega nevronskega omrežja z drsečim oknom velikosti 21 aminokislinskih ostankov je dosegel zadovoljivo natančnost pri napovedovanju ϕ kotov in nekoliko nižjo, a še vedno sprejemljivo natančnost pri napovedovanju ψ kotov. Pokazali smo, da je mogoče tudi z enostavnim modelom nevronskih mrež doseči visoko natančnost pri napovedovanju dihedralnih kotov proteinskega ogrodja.
V tretjem delu doktorske disertacije smo s pristopom molekularne dinamike preučevali vpliv mikrovalovnega sevanja na zvijanje beljakovin in možnost napačnega zvitja. Rezultati so pokazali, da mikrovalovno segrevanje povzroči pomik proti bolj kompaktnim konformacijam proteinov, kar se odraža v predvsem v manjših radijih sukanja. Mikrovalovno sevanje pa ni imelo večjega vpliva na sekundarne strukture beljakovin na skali 200 nanosekund. Naše delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju posledic izpostavljenosti beljakovin mikrovalovnemu sevanju.
V četrtem delu doktorske disertacije smo temeljito raziskali vlogo nevropilinov v različnih fizioloških in patoloških procesih, kot so COVID-19, rak, nevropatska bolečina, srčno-žilne bolezni in diabetes. Pregledali smo terapevtske možnosti modulacije nevropilinov in predstavili serijo antagonistov, znanih kot zaviralcev signalizacije VEGF-A in rasti tumorjev. Ugotovitve predstavljajo trdne temelje za nadaljnji razvoj učinkovitih zdravil za klinično uporabo, s poudarkom na majhnih molekulskih antagonistih.
Disertacija predstavlja izvirni znanstveni prispevek na področju molekularnega modeliranja, globokega učenja in strukturne biologije z neposredno uporabnostjo pri razumevanju in zdravljenju različnih bolezni ter razvoju terapevtskih strategij. Ključne besede: molekulska dinamika, nevronske mreže, struktura proteinov, dihedralni koti, mikrovalovno sevanje, nevropilini Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (18,05 MB) |
8. |
9. Analiza elementov standardiziranega sistema managementa inoviranjaAndrija Milić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij. Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,93 MB) |
10. Preučevanje interakcij med tanini in lizocimom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnja Zaverla, 2024, diplomsko delo Opis: Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike je eden izmed večjih izzivov človeštva, ki zahtevajo tako iskanje novih protibakterijskih učinkovin, kot tudi izboljšanih načinov uporabe protibakterijskih sredstev. Raziskovalci nove protibakterijske učinkovine iščejo tudi med naravnimi spojinami s protimikrobnimi in protibakterijskimi učinki. Rastline vsebujejo tanine, ki so polifenolni sekundarni metaboliti, ki jih raziskujemo zaradi njihovih številnih potencialnih za zdravje ugodnih učinkov. Glede na njihovo kemijsko strukturo jih delimo na proantocianidine (kondenzirane tanine) in hidrolizirajoče tanine. Slednji se nadalje razdelijo na dve glavni podskupini (galotanin in elagitanini).
V diplomskem delu smo proučevali vezavo elagitaninov na lizocim – modelni protein. Po dializi v pufru s pH = 5 smo lizocim titrirali z galno kislino, metil galatom in veskalaginom. Opazovali smo, kako prisotnost elagitaninov vpliva na fluorescenco lizocima. Vpliv dodatka taninov na sekundarno strukturo lizocima smo opazovali s cirkularnim dikroizmom (CD-spektroskopija), medtem ko smo termodinamiko vezave opazovali z izotermno titracijsko kalorimetrijo (ITC). Z opazovanjem temperaturne odvisnosti fluorescenčnega spektra lizocima smo ugotovili, da prisotnost taninov ne vpliva na temperaturo tališča proteina. S pomočjo Stern-Volmerjeve enačbe ob upoštevanju učinka notranjega filtra smo poskusili pridobiti konstante vezave taninov na lizocim. S CD-spektroskopijo smo ugotovili, da ima veskalagin večji vpliv na denaturacijo proteina, kot metil galat in galna kislina. Ugotovili smo, da je interakcija veskalagina in lizocima mnogo bolj eksotermna, kot interakcija metil galata ali galne kisline z lizocimom. Poleg tega smo z ITC-jem potrdili, da gre pri interakcijah taninov z lizocimom za razmeroma šibke interakcije. Ključne besede: elagitanini, protein, konstanta vezave, sekundarna struktura, spektroskopija, termodinamični parametri vezave Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,11 MB) |