1. Perspektiva uvajanja e-izobraževanja v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljevAndreja Nekrep, Jožica Slana, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija je danes prisotna v vseh segmentih izobraževalnega sistema, v procesih poučevanja, učenja, raziskovanja, kakor tudi v podpornem sistemu organizacijske strukture institucije, sistemu njenega financiranja in upravljanja. V sklopu celovite sistemske prenove programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju smo z raziskavo želeli oceniti možnosti in perspektivo uvajanja e-izobraževalne oblike v programe izpopolnjevanj. Izsledki raziskave kažejo, da je najpomembnejša prednost uvajanja e-izobraževanja, kot jo zaznavajo anketirane osebe, prilagodljivost dinamike, časa in kraja študija oz. možnost samostojnega organiziranja časa in dela. Glede na sodoben način življenja je njihova odločitev pričakovana, saj pomeni večjo možnost za usklajevanje različnih življenjskih vlog. Vpeljava e-izobraževalne oblike je povezana z izpolnjenostjo objektivnih (opremljenost izobraževalnih institucij z računalniki, dostopnost do interneta, pogostnost uporabe interneta) in subjektivnih (pripravljenost za sodelovanje, nameni uporabe interneta) pogojev, ki kaže, da je opremljenost slovenskih šol s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in urejenostjo dostopa do interneta spodbudna, prav tako je zaznati motiviranost strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za sodelovanje v e-izobraževalnih oblikah.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni sistem, računalnik v izobraževanju, e-izobraževanje, strokovno spopolnjevanje, izobraževanje strokovnih delavcev, vseživljenjsko učenje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, računalniško opismenjevanje, profesionalni razvoj, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1549; Prenosov: 67
 Povezava na celotno besedilo |
2. Stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev razrednega poukaAnja Ivajnšič, Milena Ivanuš-Grmek, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek opredeljuje vlogo stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev za njihovo profesionalno rast. V prvem delu so opisani zunanji dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja, med katerimi smo izpostavili stalno strokovno izpopolnjevanje kot obliko vseživljenjskega učenja učiteljev. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave o stalnem strokovnem izpopolnjevanju, in sicer o oblikah stalnega strokovnega izpopolnjevanja, pogostosti udeležbe na programih izpopolnjevanja, o področjih programov izpopolnjevanja, ki so jih učitelji nazadnje obiskali, in o vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Zanimale so nas razlike med učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let in več kot 20 let poučevanja). Ugotovili smo, da se programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja najpogosteje udeležujejo učitelji z več kot 20 leti poučevanja.
Ključne besede: učiteljev profesionalni razvoj, dodiplomsko izobraževanje, pripravništvo, strokovni izpit, mentorstvo, šolske reforme, klima in kultura šole, stalno strokovno spopolnjevanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 219
 Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljevAnja Vrečko, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev nas je zanimalo predvsem nadaljnje izobraževanje učiteljev. Zanimalo nas je ali se učitelji po opravljeni diplomi udeležijo katere oblike dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Tako je bil naš prvi cilj, da se seznanimo s strokovnimi izrazi oziroma pojmi kot so strokovno izobraževanje, spopolnjevanje, izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje idr. Nadalje smo se želeli seznaniti s ponudbo programov nadaljnjega izobraževanja, ki so na voljo učiteljem v Sloveniji ter kdo so njeni izvajalci. Ne nazadnje smo preučili tudi vire financiranja programov nadaljnjega izobraževanja ter primerjali strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev na Švedskem, Norveškem in Danskem.
Namen in cilj diplomske naloge je bil ugotoviti ali se učitelji v Sloveniji udeležujejo nadaljnjega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Zato smo izvedli anketno raziskavo pri učiteljih osnovnih ter srednjih šol po Sloveniji. Analiza rezultatov je pokazala, da se učitelji udeležujejo nadaljnjega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter razkrila njihove razloge za udeležbo. Večina učiteljev je zadovoljna s ponudbo izobraževalnih programov, ki jim jih ponujajo izvajalci v Sloveniji, a vendar smo odkrili tudi njihove pomanjkljivosti ter razkrili katerih izobraževalnih programov si učitelji še želijo.
Ključne besede: nadaljnje izobraževanje, vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, institucije, ki omogočajo nadaljnje izobraževanje, strokovno izobraževanje in spopolnjevanje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 4068; Prenosov: 457
Celotno besedilo (936,23 KB) |
5. PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKAAnja Ivajnšič, 2009, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka opredeljuje profesionalni razvoj učiteljev, njegove bistvene značilnosti, faze in modele ter dejavnike, ki vplivajo nanj.
V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka procesno orientirani v svojih pojmovanjih pri lastnem učenju, in sicer glede regulacije učenja, znanja, skupinskega učenja, sposobnosti in tolerance do negotovosti. Prav tako smo proučili, kakšna sta njihov pogled in odnos do stalnega strokovnega spopolnjevanja. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in pedagoško akademijo ter učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let, več kot 20 let poučevanja). Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med učitelji z različno zaključeno fakulteto/akademijo in med učitelji z različnim številom let poučevanja v pojmovanjih lastnega učenja ni bistvenih razlik. Večini učiteljev so bližja procesno orientirana pojmovanja in ne tradicionalna. V odnosu do stalnega strokovnega spopolnjevanja prav tako ni bistvenih razlik, statistično značilna razlika se kaže le v vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega spopolnjevanja. Tako smo interpretirali rezultate glede na celoten vzorec. Učitelji se med različnimi oblikami vseživljenjskega učenja najpogosteje udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, nad katerimi so se jim pričakovanja le delno uresničila. Obiskujejo jih pogosto in večinoma zaradi seznanitve z novostmi. Uporabnost programov spopolnjevanja v praksi je velika, še več dodatnega spopolnjevanja pa si učitelji želijo na področjih integracije otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Ključne besede: profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka, značilnosti profesionalnega razvoja, faze in modeli profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, učiteljeva pojmovanja in prepričanja, stalno strokovno spopolnjevanje.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 4774; Prenosov: 951
Celotno besedilo (923,40 KB) |
