| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko delo
Anamarija Poredoš, 2023, diplomsko delo

Opis: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju. V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu. V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega. Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki. Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo. Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Ključne besede: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2023; Ogledov: 893; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Kamišibaj v vrtcu : zaključno delo
Anamari Hrastnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo dali poudarek na temo gledališča in značilnosti pripovedovalske tehnike kamišibaj. Teoretičnem delu sledi empirični del, kjer smo grafično predstavili rezultate ankete,izvedene med strokovnimi delavci. Poleg ankete smo izvedli dejavnost s kamišibajem. Podani so rezultati in odzivi otrok klasičnega pripovedovanja in pripovedovanja s kamišibajem. Dejavnost z otroki smo izvedli v starostni skupini 4-5 let. Na začetku tedna smo pripovedovali zgodbo ob knjigi, ob koncu tedna pa smo izvedli pripovedovanje ob kamišibaju. Po pripovedovanju je sledil razgovor z otroki in predstavitev kamišibaja ter nato še individualni pogovor. Predstavili smo rezultate in najpogostejše odgovore. Strokovnemu osebju (vzgojiteljem/icam) smo podali anketo, kjer so bila vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Odgovore strokovnih delavcem smo predstavili s pomočjo grafov. Strokovni delavci poznajo tehniko pripovedovanja s kamišibajem, vendar si želijo več izobraževanj na to temo, saj menijo, da nimajo dovolj znanja na tem področju. Otroci so seznanjeni s kamišibajem in s tehniko pripovedovanja z njim. Preko dejavnosti pripovedovanja s kamišibajem smo pri otrocih opazili njihov pozitiven odziv na pripovedovanje. Otroci so bili pri dejavnosti s kamišibajem bolj pozorni in jih je dejavnost bolj pritegnila kot samo pripovedovanje s slikanico.
Ključne besede: kamišibaj, predšolski otroci, pripovedovanje, strokovni delavci
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 24883; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Pravni vidiki pri delu strokovnih delavcev v vrtcu
Nuša Mencigar Matiš, 2020, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja v predšolskem obdobju zajema več področij. Strokovni delavci v vrtcu se z zakonodajo na tem področju dnevno srečujejo. Vsak profil zaposlenega strokovnega delavca, se srečuje z določeno zakonodajo. Zaključno delo predstavlja analizo zakonov, aktov, pravilnikov in priporočil stroke. Zavedamo se, da strokovni delavci v vrtcu niso podkovani z znanjem iz prava, zato je to zaključno delo pregled in analiza zakonodaje, s katero se vede ali nevede srečujemo pri delu v vrtcu. Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta krovna zakona, na podlagi katerih se določa delo v vrtcu. Poleg teh dveh zakonov pa je potrebno poznavanje Konvencije o otrokovih pravicah, saj so otroci in njihova dobrobit naše glavno poslanstvo. Konvencijo o otrokovih pravicah je sprejela Organizacija združenih narodov in jo je ratificirala tudi Slovenija. Če želi občina ustanoviti vrtec, mora poleg Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevati še ostalo zakonodajo. To so Zakon o zavodih, Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vrtec nato potrebuje zaposlene in pri tem je treba upoštevati Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in prej našteta pravilnika in zakone. Ko ima vrtec zaposlene, morajo strokovni delavci upoštevati poleg že naštete zakonodaje še: Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Družinski zakonik, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razne akte ter pravila in dogovore, ki jih sprejme posamezni vrtec.
Ključne besede: Vrtec, otrokove pravice, strokovni delavci v vrtcu.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (986,60 KB)

5.
Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v Sloveniji
Nina Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Ključne besede: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1118; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1160; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Roditeljski sestanek v vrtcu
Melani Lainščak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili roditeljski sestanek kot obliko sodelovanja med strokovnimi delavci vrtca in starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem oz. teoretičnem delu smo predstavili različna teoretična izhodišča ter predstavili razmišljanje različnih avtorjev. Podrobno smo opisali sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši ter pri tem natančno definirali sodelovanje z vidika kakovosti. Pri tem smo natančno definirali roditeljski sestanek ter opisali vse organizacijske elemente, ki so pomembni za uspešen roditeljski sestanek. Dotaknili smo se tudi potrebnih kompetenc za uspešno vodenje roditeljskega sestanka in znotraj tega opisali komunikacijo in morebitne konflikte, ki so prav tako pomembni in jih ne smemo pozabiti. V drugem oz. empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave in interpretacije le-teh. Z metodološkega vidika smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca in ga razdelili po mestnih in podeželskih vrtcih v SV Sloveniji. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package fort he Social Sciences) in jih tabelarično predstavili.
Ključne besede: Sestanek, strokovni delavci, vrtec, organizacijski elementi, kompetence, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2899; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (844,16 KB)

8.
Senzomotorične sposobnosti in telesne značilnosti strokovnih delavcev vrtca
Polona Kugonič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Senzomotorične sposobnosti in telesne značilnosti strokovnih delavcev vrtca je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj človeka, razvoj živčnega sistema, nadzor gibanja, motorične sposobnosti in spretnosti, telo in njegove značilnosti. Na koncu tega poglavja so predstavljene tudi nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave o povezavi senzomotoričnih sposobnosti in nekaterih telesnih razsežnosti strokovnih delavcev vrtca. V raziskavo smo vključili 33 strokovnih delavk Vrtca Anice Černejeve Celje. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko, in sicer s pomočjo štirih senzomotoričnih testov ter z analizo bioimpedance telesa. Ugotovili smo, da se med strokovnimi delavkami vrtca ne pojavijo statistično značilne razlike med njihovimi izmerjenimi telesnimi značilnostmi in senzomotoričnimi sposobnostmi. Ugotovili smo tudi, da se med nekaterimi telesnimi razsežnostmi in senzomotoričnimi sposobnostmi pokaže močnejša povezava. Predvsem se je to izkazalo za povezave med posameznimi senzomotoričnimi testi in odstotkom telesne maščobe.
Ključne besede: Senzomotorične sposobnosti, strokovni delavci vrtca, telesne značilnosti, nadzorovanje gibanja, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1111; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (613,36 KB)

9.
Primerjava načinov komunikacije in oblik sodelovanj s starši v zasebnih in javnih vrtcih
Eva Pere, 2017, diplomsko delo

Opis: Ustrezno in uspešno sodelovanje ter komunikacija sta še kako pomembna dejavnika med strokovnimi delavci vrtca in starši. Prav tako se tudi otroci preko primernega zgleda naučijo veščin sodelovanja in komuniciranja. Teoretični del diplomskega dela obsega predstavitev glavnih razlik in podobnosti organizacije dela, programov, ustanovitelja in financiranja tako javnih kot tudi zasebnih vrtcev. V nadaljevanju je predstavljeno sodelovanje s starši, kjer so opisane različne oblike, kot so roditeljski sestanki, individualne pogovorne ure, svet staršev, razne delavnice. Predstavljena je tudi komunikacija in na koncu še partnerstvo med strokovnimi delavci in starši ter kakšne so razlike med sodelovanjem in partnerstvom. Teoretičnemu delu sledi še empirični, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, pri kateri nas je zanimalo, katerih oblik sodelovanja s starši se strokovni delavci poslužujejo in v kolikšni meri ter prav tako, katerih oblik se starši najpogosteje udeležujejo. Rezultati so nam pokazali tudi katero obliko komunikacije strokovni delavci najpogosteje uporabljajo, ter ali so po njihovem mnenju starši in oni sami zadovoljni s sodelovanjem in komunikacijo.
Ključne besede: komunikacija, partnerstvo, predšolski otrok, sodelovanje, starši, strokovni delavci, vrtec
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 1341; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (861,88 KB)

10.
VLOGA IN MOČ RAVNATELJA V PROCESU UVAJANJA NOVOSTI - SISTEMATIČNO PRIPRAVLJENEGA INTERNEGA IZOBRAŽEVANJA IN IZPOPOLNJEVANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V JAVNI OSNOVNI ŠOLI
Jana Zadravec, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenska javna osnovna šola je zadnjo veliko spremembo doživela z uvedbo devetletne osnovne šole, ki jo je pričela uvajati v šolskem letu 1999/2000. Poleg ostalih, vstopajo v javno osnovno šolo tudi učenci s posebnimi potrebami, med katere štejemo učence z najrazličnejšimi boleznimi in motnjami, pa tudi nadarjene ter dvojno izjemne učence. Vsi ti v procesu vzgoje in izobraževanja, ob učiteljih in vzgojiteljih, potrebujejo pomoč strokovnjakov, ki jim nudijo dodatno socialno, čustveno in izobraževalno podporo. Z njimi tako delajo specialni in socialni pedagogi, defektologi, psihologi, logopedi in drugi. Vsi omenjeni strokovni delavci, pa tudi učitelji in vzgojitelji morajo, da bi svoje delo opravljali profesionalno, skrbeti za stalno izobraževanje ter izpopolnjevanje svojega znanja in usposobljenosti. Izvajanje osnovnega programa (pouk) v javnih osnovnih šolah, dodatne interesne dejavnosti, priprave na tekmovanja, sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih, aktivnosti v okviru posameznega predmetnega področja, vzgoja, sodelovanje s starši in drugo, so vsakodnevne naloge strokovnih delavcev v osnovni šoli. Zaradi vsega naštetega so le-ti izjemno obremenjeni. Zavedati se je treba, da morajo ob tem zadovoljevati še mnoge druge potrebe svojih učencev ravnateljev, staršev, lokalnega okolja in drugih. Ne pozabimo, da imajo strokovni delavci še lastne profesionalne cilje h katerim strmijo. Vse to je bil razlog za odločitev raziskovanja o izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev, ki zagotavljata stalno strokovno delo in primerno usposobljenost za delovanje na različnih vzgojno izobraževalnih področjih. Raziskovanje uvedbe sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je navrglo ugotovitev, da je vloga ravnatelja v tem procesu izjemnega pomena, njegova moč pa izhaja iz različnih virov, največkrat vzora. Obstoj internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v javni osnovni šoli je bilo mogoče dokazati z anketiranjem ravnateljev; dokazov za obstoj sistematičnega internega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v slovenski javni osnovni šoli, pa kljub zagotavljanju nekaterih ravnateljev, da se izvajajo, ni bilo mogoče najti. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev se mora namreč izkazati kot sistem, ki vsebuje nekatere obvezne sestavine: načrtovanje, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje izobraževanja in izpopolnjevanja. Sistematično interno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kvalitetni prenos znanja in posledično višjo stopnjo izobraženosti strokovnih delavcev, posredno pa vplivajo na kvalitetnejše delo učencev, pozitivno delovno klimo ter lažje sodelovanje s starši in lokalnim okoljem. Ob tem lahko strokovni delavci zadovoljujejo lastne cilje, znižajo se stroški izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev, prav tako ne prihaja do izpada vzgojno izobraževalnega procesa zaradi izostankov strokovnih delavcev z delovnega mesta. Model sistematičnega internega izobraževanja strokovnih delavcev, ki je nastal na podlagi teoretičnih izsledkov in lastne raziskave je pripravljen tako, da ga lahko ob nekaterih prilagoditvah, uporabijo vse slovenske javne osnovne šole. Uvajati ga morajo ravnatelji javnih osnovnih šol, v sodelovanju z delovno skupino strokovnih delavcev. Ravnatelj pa je odgovoren tudi za načrtovanje, motivacijo, izvedbo, evalvacijo in dokumentiranje sistematičnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev.
Ključne besede: interno izobraževanje in izpopolnjevanje, sistematičnost, javna osnovna šola, strokovni delavci, profesionalna rast, načrtovanje, evalvacija, dokumentiranje
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1444; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 1.9 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici