| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji
Sara Trstenjak, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregledati in oceniti stanje zasebnega varovanja, strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo po prehodnem petletnem obdobju od sprejetja Zakona o zasebnem varovanju leta 2011 do marca leta 2016. Metode: V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Na podlagi izbrane domače literature in zakonodaje je bila uporabljena metoda analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka zaokrožuje empirična metoda. Izdelana je bila spletna anketa, ki so jo izpolnili varnostni menedžerji zasebnih varnostnih družb. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo programov za kvantitativno analizo (SPSS in Microsoft Excel). Ugotovitve: Večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, je, da je regulativa na področju zasebnega varovanja ustrezna. Pogrešajo predvsem večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s predstavniki policije, teoretično in praktično kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja ter s tem ugled dela zasebnega varnostnika v družbi. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca izraža raziskava problematiko zasebnega varovanja skozi oči varnostnih menedžerjev. Ugotovitev zaradi manjšega vzorca ni mogoče posploševati in so namenjene predvsem strokovni javnosti, ki si prizadeva za izboljšanje zasebnega varovanja. Praktična uporabnost: Izsledki članka nam poleg vpogleda v značilnosti obravnavane tematike ponujajo podlago za nadaljnje raziskovanje, hkrati pa nakazujejo možne rešitve obravnavanega problema na ravni države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Po pregledu obstoječe literature menimo, da prispevek tovrstno problematiko obravnava med prvimi.
Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostno osebje, varnostniki, strokovna usposobljenost, policija, sodelovanje, Slovenija
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (719,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Strokovna usposobljenost in osebnostne značilnosti strokovnih delavcev v slovenskih zaporih
Danijel Prevolšek, Jerica Žibert, Rok Hacin, 2018, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti osebnostne značilnosti in specialna strokovna znanja strokovnih delavcev, ki so po mnenju zaposlenih strokovnih delavcev v slovenskih zaporih pomembna pri delu z obsojenci. Metode: Za potrebe študije, ki je potekala od aprila do maja 2017, je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil v obliki spletne ankete posredovan 97 strokovnim delavcem v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Statistične analize so bile izvedene s programskim orodjem SPSS. Ugotovitve: Strokovni delavci so kot najpomembnejše osebnostne lastnosti pri svojem delu navedli odločnost, empatijo, komunikativnost, zanesljivost in strpnost. Večina je kot najpomembnejša strokovna znanja izpostavila komunikacijo s težavnimi strankami, reševanje konfliktnih situacij, osnovno znanje psihologije, poznavanje zakonodaje in vodenje svetovalnih razgovorov. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev študije predstavlja velikost in struktura vzorca, ki onemogoča posploševanje rezultatov na vse skupine strokovnih delavcev. Hkrati obstaja možnost, da so strokovni delavci, ki so sodelovali v študiji, podali socialno zaželene odgovore zaradi strahu pred razkritjem odgovorov oziroma njihove identitete in morebitnih sankcij, ki bi sledile. Praktična uporabnost: Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnjo razpravo, morebitne spremembe usposabljanja strokovnih delavcev in pomoč vodstvu zaporov pri iskanju bodočih kadrov za strokovno delo z obsojenci. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo strokovno študijo o osebnostnih značilnostih in specialnih strokovnih znanjih strokovnih delavcev v slovenskem zaporskem sistemu.
Ključne besede: zapori, strokovni sodelavci, osebne značilnosti, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (359,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Usposobljenost reševalcev za ukrepanje ob poškodbah glave
David Ugovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hude poškodbe glave so za zdravstvene delavce še vedno velika uganka, saj pri poškodovancu pustijo posledice, s katerimi se mora naučiti živeti. Preučili smo vrste poškodb glave, glavne simptome in prvo pomoč, katero morajo zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči dobro poznati. Metodologija: Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskovalni del temelji na kvantitativni metodologiji. Pri raziskovalnem delu smo si pomagali z vprašalnikom, ki smo ga v natisnjeni obliki razdelili med ciljno skupino. Rezultati: Pri analizi podatkov smo ugotovili, da je med reševalci zaposlenih več izkušenejših reševalcev kot tistih, ki še nimajo toliko izkušenj. Ugotovili smo, da 34 % reševalcev še vedno ne obvlada področja poškodb glave, kot bi ga morali, kar lahko privede do hujših zapletov pri posredovanju ob nesrečah, v katere so vključene osebe s hudo poškodbo glave. Sklep: Na kakovost preživetja poškodovancev s hudo poškodbo glave imajo reševalci velik vpliv, saj so mnogokrat oni tisti, ki s svojim znanjem preprečijo trajno invalidnost ali celo smrt. Anketiranci so v povprečju pokazali dobro znanje iz področja poškodb glave, kljub temu da na vsa vprašanja niso odgovorili pravilno.
Ključne besede: zdravljenje, nujna medicinska pomoč, poškodovanec, strokovna usposobljenost, zgodnja prepoznava, Glasgow coma lestvica
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, z vidika znanja, izkušenj ter ocene pomembnosti tehnologije v življenju in v procesu šolanja
Darjo Zuljan, Milena Valenčič Zuljan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Participacija posameznika v hitro razvijajoči se družbi znanja zahteva poglobljeno in kritično razumevanje tehnologije in njenega vpliva na posameznika, okolje in družbo. Doseganje tehnološke pismenosti tako postaja pomemben imperativ nacionalnih politik, pri njegovem uresničevanju pa imata ključno vlogo izobraževanje in ustrezna usposobljenost učiteljev. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, kakšne so njihove izkušnje s tehnološkim izobraževanjem v osnovni šoli, kako študenti, bodoči učitelji, ocenjujejo pomembnost tehnološkega izobraževanja v osnovni šoli in v procesu študija na fakulteti ter kako ocenjujejo vlogo in pomen tehnologije v življenju posameznika in družbe.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, tehnološka pismenost, učitelji, strokovna usposobljenost, osnovne šole
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 719; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (227,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja
Marija Pevec, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je predstaviti razmišljanja in ocene učiteljev praktikov o programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot pomembnega dejavnika učiteljevega profesionalnega razvoja. Podatke za kvalitativno raziskavo, izvedeno v času od decembra 2011 do februarja 2012, smo zbrali s polstrukturiranimi globinskimi intervjuji, v katerih so učitelji ocenjevali kakovost programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, njihov vpliv na praktično delo v razredu in predstavili predloge za njihovo izboljšanje. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo z dejavniki profesionalnega razvoja učitelja kot delom vseživljenjskega učenja, pri katerem učitelj najbolj spodbuja kakovostno znanje pri učencih in razvija njihove osebne potenciale, ko sam neprestano usvaja novo znanje in reflektira svoje delo.
Ključne besede: učitelji, izobraževanje učiteljev, strokovna usposobljenost, profesionalni razvoj
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 447; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (163,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pedagoški pristop CLIL - izziv za profesionalni razvoj učiteljev tujega jezika na zgodnji stopnji šolanja
Katica Pevec Semec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku nas je zanimalo, katere zmožnosti učitelji pripisujejo izvajalcem CLIL-a, sodobnega didaktičnega koncepta učenja in poučevanja tujih jezikov, na katerem temelji tudi učni načrt za tuje jezike v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Pri tem se naslanjamo na oz. upoštevamo ključne elemente didaktičnega koncepta CLIL po Coylu, ki odražajo večdimenzionalnost. Element večdimenzionalnosti je tudi dodana vrednost profesionalnega razvoja učiteljev v projektu Drei Hände - Tri roke - Tre mani. V raziskavi smo ugotovili, da je med štirimi elementi CLIL-a najbolj upoštevan jezik (komunikacija), najmanj pa kultura; med skupinskimi zmožnostmi učiteljev za izvajanje CLIL-a pa je najbolj opazna zmožnost "naučiti se narediti".
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, tuji jeziki, zgodnje učenje, učne metode, CLIL, osnovne šole, večdimenzionalnost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 721; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (655,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik Krečič, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 605; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, izvirni znanstveni članek

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Ključne besede: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 401; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (137,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kako učitelji kemije udejanjajo svoje potrebe profesionalnega razvoja v sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
Darinka Sikošek, Branka Čagran, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja je zagotavljanje profesionalnega razvoja in strokovne ter osebnostne rasti različnih poklicnih profilov, tudi učiteljev. Prav vrsta in kakovost programov, namenjenih nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem kemije, predstavlja osrednjo temo pričujočega prispevka. Izhajajoč iz rezultatov opravljene empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu učiteljev kemije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ugotavljamo, da je želja po razvoju kompetenc poglavitno gibalo (lat. nervus rerum) njihove udeležbe v programih iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, glavno oviro pa predstavlja neustrezen čas izvedbe programov (glede pedagoških obveznosti učiteljev). Seveda se učitelji najpogosteje udeležujejo posodobljenih programov, kakor tudi programov izven Kataloga.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, kemija
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 412; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (172,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
ODGOVORNOST ZA USTREZNO SESTAVO NADZORNIH SVETOV
Miha Kerin, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da je korporativno upravljanje v Sloveniji v krizi. Glede na naloge in pristojnosti organa vodenja oziroma njegovih članov so najprej njihova dejanja tista, ki povzročajo krizo v gospodarskih družbah in krizo korporativnega upravljanja nasploh. Vendar imajo svoj prispevek k nastanku krize tudi nadzorni sveti ter njihovi člani, ki ne opravijo svojih nadzorstvenih nalog. Magistrska naloga nadalje izhaja iz predpostavke, da je slovenska korporativna pravna ureditev načeloma dobra. Ta predpostavka se nanaša tudi na položaj nadzornega sveta v gospodarski družbi in na njegove pristojnosti. Nadzorni svet družbe je organsko neodvisen od drugih organov družbe in od članov družbe (delničarjev in družbenikov), kar enako velja za člane nadzornega sveta. Položaj in pristojnosti, ki jih ima, mu zagotavljajo, da je njegovo delo lahko učinkovito. Ob teh predpostavkah pa vzroki za neučinkovitost nadzornega sveta niso zunaj konkretnega nadzornega sveta, ampak gre vzroke za neučinkovitost konkretnega nadzornega sveta iskati znotraj nadzornega sveta samega, to je zlasti v njegovi sestavi in pri njegovih članih. Ustrezna kadrovska sestava nadzornega sveta je zato eden pomembnejših ukrepov za preprečevanje nastanka krize v gospodarski družbi in krize korporativnega upravljanja nasploh. V nalogi analiziram, kdo je dolžan skrbeti za ustrezno kadrovsko sestavo nadzornega sveta in kakšna je njegova odgovornost. Ti dve vprašanji in iskanje odgovora nanju je glavna tema magistrske naloge, za katero uporabljam izraz odgovornost za ustrezno sestavo nadzornega sveta. V gospodarski družbi se članstvo v nadzornem svetu zagotavlja preko dveh osnovnih funkcij, in sicer preko predlagalne funkcije in preko odločevalske funkcije, zato so za ustrezno sestavo nadzornega sveta odgovorne osebe oziroma organi družbe (in njihovi člani), ki in ko predlagajo kandidate za člane nadzornega sveta, ki in ko odločajo o članih nadzornega sveta ter ki in ko predlagajo odpoklic in odločajo o odpoklicu članov nadzornega sveta. Predlagateljev je v gospodarski družbi več, prav tako pa tudi odločevalcev. Najpomembnejši predlagatelji oziroma odločevalci so tisti, ki v praksi najbolj vplivajo na ustrezno sestavo nadzornega sveta. To sta v (nedržavni) družbi nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov in skupščina kot odločevalec o članih nadzornega sveta. V državnem podjetju je najpomembnejši predlagatelj SDH, ki ima preko večine glasov na skupščini družbe v bistvu tudi odločevalsko funkcijo. V magistrski nalogi je opredeljen pojem odgovornosti za ustrezno sestavo nadzornega sveta in glede na tako opredeljen pojem analizirana odgovornost posameznih predlagateljev in odločevalcev v tej zvezi. Nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov za člane nadzornega sveta ima zelo konkretne naloge v zvezi z zagotavljanjem ustrezne sestave nadzornega sveta in kršitev teh nalog je lahko tudi pravno sankcionirana. Sankcije se vselej nanašajo na posamezne člane nadzornega sveta, ne pa na organ. Pomembne naloge nadzornega sveta v tej zvezi so tudi letno ocenjevanje lastne učinkovitosti, ugotavljanje, pri kakšni sestavi bi bil nadzorni svet najbolj učinkovit in na tej podlagi tudi oblikovanje predlogov za odpoklic članov nadzornega sveta, katerih delo negativno vpliva na učinkovitost nadzornega sveta. Odgovornost skupščine za ustrezno sestavo nadzornega sveta izvira iz okoliščine, da je pristojna za izvolitev članov nadzornega sveta in za odločanje o njihovemu odpoklicu. V pravu obstaja dovolj opore za razlago (za izluščenje pravnega pravila), da je skupščina soodgovorna za ustrezno sestavo nadzornega sveta, ko ima na voljo dovolj informacij, da sprejme ustrezno kadrovsko odločitev, pa zavestno ne izvoli ustrezno sestavljenega nadzornega sveta. Njena soodgovornost se kaže v uporabi instituta deljene odgovornosti, katerega posledica je, da se za delež prispevka skupščine k neučinkovitosti nadzornega sveta zmanjša odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta.
Ključne besede: korporativno upravljanje, ustrezna sestava nadzornega sveta, strokovna usposobljenost, neodvisnost, (potencialni) konflikt interesov, kandidacijski postopek, volitve članov nadzornega sveta, odgovornost članov organov vodenja in nadzora družbe, volenti non fit iniuria, culpa in eligendo, deljena odgovornost
Objavljeno: 07.04.2016; Ogledov: 1364; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici