Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1201; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Pogosto slišimo, da obstajajo razlike med prevajalci z jezikoslovno in tistih s tehniško izobrazbo, zlasti ko gre za prevajanje tehničnih in strokovnih besedil. Na splošno velja, da naj bi bili strokovnjaki s tehniško izobrazbo spretnejši pri prevajanju pomena in terminologije, prevodi prevajalcev z jezikoslovno izobrazbo pa bolj jezikovno dovršeni. Namen pričujoče naloge je primerjati prevajalske sposobnosti študentov prvega letnika treh študijskih smeri, to so medjezikovne študije, računalništvo ter medijske komunikacije, in ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike. V okviru raziskave smo med seboj primerjali prevode angleškega strokovnega besedila v slovenščino, ki so jih pripravili študenti omenjenih študijskih usmeritev. Z analizo jezikovne pravilnosti in rabe besedišča smo preverili, kako držijo stereotipi že na začetku specializacije za določeno področje. Za boljše razumevanje sposobnosti in preverjanje prevajalskih tehnik posameznih skupin smo udeležence tudi anketirali. Izkazalo se je, da se rezultati znotraj posameznih kategorij od skupine do skupine precej razlikujejo, na splošno pa je vsaka skupina prevajala mnogo bolje, kot smo pričakovali glede na njihovo neizkušenost.
Ključne besede: strokovni jezik, strokovna besedila, terminologija, pravopis, tehnika
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1265; Prenosov: 133
Celotno besedilo (579,90 KB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije prikazuje pregled nad oblikovanjem slovenskega strokovnega porodniškega izrazja od 2. polovice 18. stoletja naprej. Cilj te naloge je bil ugotoviti, na kakšen način je porodniško izrazje nastajalo in se razvijalo v prvih babiških priročnikih v slovenskem jeziku: Anton Makovic Prashanja inu odgovori zhes Vshegarstvu (1782), Anton Makovic Vshegarske bukve sa babize na desheli (1788), Janez Matošek Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Pokazali so se besedotvorni vzorci, ki so za slovenski strokovni in znanstveni jezik najprimernejši in najbolj produktivni. Nekateri germanizmi in izrazi, ki jih je Anton Makovic dobesedno prevajal, se niso obdržali in so bili nadomeščeni z ustreznejšimi, obdržali pa so se tisti, ki natančno in v duhu slovenskega jezika pojasnjujejo dano predmetnost. V razvoju terminologije se je izgubila kakšna rešitev, ki je bila pri Makovicu dobra, termin je bil narejen po vseh zakonitostih slovenskega besedotvorja in pomensko ustrezen, stroka pa ga je nadomestila z novimi, sodobnejšimi izrazi. Veliko strokovno delo na področju porodniške terminologije je opravil tudi Valentin Vodnik kot prevajalec babiškega priročnika Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Makovčeva dela so bila prvi zalet in so imela neizogibne pomanjkljivosti, Matoškov babiški priročnik v Vodnikovem prevodu pa je bil za prvo polovico 19. stoletja nadpovprečno delo in v nacionalnem pogledu močna kulturna stvaritev. V sklopu mojega raziskovalnega dela je nastal tudi slovarček Makovčevega porodniškega izrazja iz 2. polovice 18. stoletja, ki nam pokaže življenje strokovnih besed s tega področja na Slovenskem vse do današnjih dni.
Ključne besede: Anton Makovic, Valentin Vodnik, porodniška terminologija, strokovna terminologija, terminološki slovar, zgodovina jezika
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2008; Prenosov: 159
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo letnih poročil štirih različnih bank in sicer Raiffeisen banka d.d., Raiffeisen Zentralbank Österreich, Zveza bank v Celovcu ter Družbe za upravljanje terjatev bank. Letna poročila so bila napisana v treh različnih jezikih – slovenščina, angleščina in nemščina. V letnih poročilih bank mora biti uporabljen strokovni jezik, ki je namenjen specifični publiki, ki se ukvarja z bančništvom. Za strokovni jezik je značilna strokovna terminologija, v tem primeru bančno-finančna terminologija. Letno poročilo predstavlja eno izmed pomembnejših informacij o poslovanju ter uspehih finančno usmerjenih družb. Vsa letna poročila so običajno napisana v najmanj dveh jezikih. Namen diplomske naloge je analizirati letna poročila glede na strokovno izrazoslovje s področja financ in bančništva, prevodov kazala ter na jezik, ki prevladuje. V teoretičnem delu diplomske naloge je naprej predstavljen pojem prevajanja. Sledi razlaga pojma terminologije ter strokovnega jezika in strokovnih besedil. V nadaljevanju se dotaknemo vprašanja enakopravnosti jezikov v Evropski uniji ter vplivu angleščine na slovenski in nemški jezik. Na koncu teoretičnega dela je dodana še predstavitev vseh štirih bank.
Ključne besede: Letno poročilo, strokovni jezik, strokovna terminologija, prevajanje, strokovno besedilo, enakopravnost jezikov
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 2525; Prenosov: 175
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Prodajni katalogi in prospekti raznovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev in trgovcev so del našega vsakdanjega življenja. V večini primerov so zasnovani na način, da naslovnika nagovarjajo z besedilom in s slikovnim materialom ter podajajo strokovne in splošne informacije. V diplomskem delu smo za primerjalno analizo uporabili preveden katalog iz nemškega jezika v slovenskega, v katerem so opisani zbiralniki za deževnico in sistemi za zbiranje ter uporabo deževnice. V katalogu sta uporabljena strokovni in praktično- sporazumevalni jezik. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja, kjer smo najprej predstavili strokovni jezik, razvoj in stil strokovnega pisanja. V nadaljevanju smo predstavili razvoj prevajalske teorije, izpostavili smo teorijo skoposa, ki se ukvarja s prevajanjem strokovnih besedil in tako v ospredje postavlja naslovnika ter izvirno besedilo »vrže s prestola«. Prav tako smo prevod obravnavali in analizirali z vidika koherence. Osredinili smo se tudi na prevajalčeve kompetence in na funkcije besedil pri prevajanju. Posebno poglavje smo namenili prevajanju strokovnih besedil, v okviru katerega smo predstavili področje strokovne terminologije in postopke nastanka novih terminov. V primerjalno analizo izvirnega besedila s prevodom smo vključili primere, ki najbolj nazorno prikazujejo zastavljene hipoteze, ter podali svoje predloge ustreznejših prevodov in jih tudi utemeljili. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve analize.
Ključne besede: strokovni jezik, teorija prevajanja, teorija skoposa, strokovna terminologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1784; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,42 MB)