Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1201; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Besedila, analizirana v diplomskem delu z naslovom Prevodna analiza slovensko-nemškega letnega poročila banke BKS, sodijo na področje strokovnih besedil. Pri prevajanju strokovnih besedil znanje izhodiščnega in ciljnega jezika ni dovolj. Prevajalec mora imeti določeno predznanje s strokovnega področja, na katerem deluje in ga prevaja. V našem primeru je to področje bančništva, torej je treba poznati finančno strokovno izrazje. V diplomskem delu so analizirana in opisana letna poročila kot posebna besedilna zvrst, predstavljeni so namen, zgradba in značilnosti letnih poročil, ki jih sestavijo banke oziroma podjetja. V teoretičnem delu je opisana zgodovina prevajanja s poudarkom na funkcionalističnih teorijah. Opredeljena sta pojma strokovnih besedil in prevajanje strokovnih besedil, predstavljen je eden izmed prvih učbenikov s strokovnimi finančnimi izrazi na Slovenskem. Temu sledi opis zgradbe letnega poročila. V zaključku teoretičnega dela je predstavljena banka BKS, njena zgodovina in osnovna vodila. V empiričnem delu je poudarek na izdelavi slovensko-nemškega finančnega glosarja, ki je nastal na podlagi analize strokovnega izrazja (terminološke analize) letnega slovensko-nemškega poročila banke BKS. Strokovno izrazje in slog izvirnega besedila smo primerjali s ciljnim besedilom, rezultate analize smo zaradi preglednosti ugotovitev predstavili v tabeli. Rezultati analize kažejo, da so prevodi strokovno ustrezni, kratki in jedrnati. Ciljno besedilo v nemščini podaja izključno bistvene informacije iz izhodiščnega besedila, na leksikalni ravni ni nepotrebnih dodajanj strokovnega izrazja. Opazno je le, da nemščina za skorajda vsako poimenovanje uporablja enobesedni samostalnik iz več prvin, medtem ko slovenščina uporablja besedne zveze in opise (upravljanje stroškov = das Kostenmanagement). Analiza je tudi pokazala, da so v nemškem prevodu številni angleški izrazi (Fair Value, Cash Flow …), ki seveda vplivajo na slog besedila, v slovenščini pa je uporaba prevzetega besedja redka.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, finančna terminologija, strokovna besedila, strokovni slog, bančništvo, banka BKS, analiza prevoda.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 155
Celotno besedilo (4,69 MB)

Opis: Skupna zakonodaja držav, povezanih v Evropsko unijo, pomeni nove izzive za veliko število strokovnjakov, ki omogočajo njeno nemoteno delovanje. Strokovnjaki, ki veliko prispevajo k uspešni, predvsem pa ustrezni implementaciji skupne zakonodaje v posameznih državah, so tudi prevajalci, ki skrbijo za natančne in predvsem z vidika terminologije usklajene prevode. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili zvrstnost slovenskega in angleškega jezika, opredelili povezovanje evropskih držav v zgodovini in institucije, delujoče v Evropski uniji danes, predstavili nekatere teorije prevajanja in opredelili prevajanje strokovnih besedil, še posebej pravnih. Praktični del diplomske naloge obsega analizo primerov iz prakse avtorice. Kot primere smo uporabili besedila, objavljena na spletni strani TRIS. Analizirali smo jih večinoma na besedni in slogovni ravni, saj tam prihaja do največjih odstopanj in tudi napak. Peter Newmark (2000: 19) je v uvodu v Učbenik prevajanja zapisal: „Sklepam, da se bralec te knjige uči prevajati v materin jezik, saj le na ta način lahko prevaja naravno, točno in kar najbolj učinkovito. Dejansko pa večina prevajalcev kdaj prevaja tudi v tuj jezik („storitveni” prevod) in pri tem povzroča, da se množice bralcev neznansko zabavajo.” Ta misel Petra Newmarka predstavlja bistvo težav, s katerimi smo se soočili pri analizi primerov, izbranih za to diplomsko nalogo, in s katerimi se dnevno srečujejo prevajalci in lektorji. Prevajalci v vmesni jezik niso naravni govorci jezika, v katerega so prevajali.
Ključne besede: zvrstnost, Evropska unija, institucije EU, strokovna besedila, pravna besedila, TRIS, posredno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1387; Prenosov: 90
Celotno besedilo (905,98 KB)

Opis: Prevajanje strokovnih tehničnih besedil je zahtevno delo za prevajalca, saj od njega terja odlično strokovno znanje področja, ki ga prevaja, ne le na jezikovni ravni, temveč tudi na tehnični. Zato znanje ciljnega in izvirnega jezika ni dovolj. Prevajalec se mora natančno spoznati na določeno strokovno področje in se posvetovati z drugimi strokovnjaki s tega področja. Med tipična strokovna besedila sodijo tudi tehnična besedila, predvsem številna navodila za uporabo. Prevajanje navodil in priročnikov je bistvenega pomena za vsakega proizvajalca oz. uvoznika. V Sloveniji je večina tehničnih izdelkov uvoženih iz tujih držav, predvsem iz nemško govorečega področja, zato je strokovno ustrezen prevod navodil za uporabo tehničnih naprav izrednega pomena. Uporabniki morajo prejeti natančna navodila, kako določeni izdelek uporabljati in z njim ravnati. Pomembno je, da prevajalec dobro pozna vsebino in terminologijo besedila, saj lahko pri napačnem prevodu pride do neustrezne uporabe naprave in posledično do življenjske ogroženosti uporabnikov. V diplomskem delu so podrobneje analizirane in predstavljene značilnosti in prevajanje navodil za uporabo. Teoretični del obravnava opredelitev in značilnosti strokovnih besedil, strategijo prevajanja tehničnih besedil ter opredelitev tehnične terminologije. Empirični del pa predstavlja predstavitev podjetja Wolf GmbH in analizo navodil za uporabo prezračevalne in ogrevalne tehnike, pri čemer je poudarek na strukturi besedila, normah in predpisih, oblikoslovnih oblikah glagola in terminoloških izrazih. Kot rezultat analize je bil izdelan terminološki glosar, ki služi za pomoč pri prevajanju prezračevalne in ogrevalne tehnike.
Ključne besede: strokovna besedila, strokovni slog, prevajanje tehničnih besedil, tehnična terminologija, navodila za uporabo, prezračevalna in ogrevalna tehnika, Wolf GmbH.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1766; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Diplomsko delo v ospredje postavlja dejstvo, da vsakemu avtorju določenega dela pripada pravica do priznanja njegovega avtorstva, hkrati pa se delo osredotoča na kakovostno povzemanje in citiranje v magistrskih nalogah s področja družboslovja in izpostavlja tudi problem plagiarizma. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in se posvetili med drugim stopnji kakovosti pisanja znanstvenih oz. strokovnih del ter opredelili pojem plagiatorstvo in njegove oblike. Predstavili pa smo tudi nekaj programov za detekcijo plagiatov. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo metode analize vsebine ocenjevali kakovost povzemanja in citiranja v magistrskih nalogah s področja družboslovja v obdobju 2008–2012, pri čemer smo znotraj vsakega magistrskega dela podrobno analizirali na osnovi slučajnostnega vzorčenja izbrane odstavke. Rezultati analiz kažejo, da (1) najdemo pri skoraj polovici analiziranih odstavkov vsaj eno izmed oblik nepravilnega prevzemanja in citiranja in da je skoraj vsak drugi odstavek, ki smo ga analizirali, problematičen. Vendar pa je naša analiza tudi pokazala, da (2) na obeh slovenskih univerzah lahko zasledimo »nepravilno dobesedno prevzemanje« kot najpogostejši tip neustreznih navedb, ki pa ga nismo uvrstili med hujše kršitve. Pri primerjavi obeh univerz smo ugotovili, da (3) ni zaslediti bistvene razlike med njima oziroma je le-ta minimalna ter da (4) na obeh univerzah v obdobju od leta 2008 do 2012 ni bilo izrazitih sprememb v smislu naraščanja ali padanja stopnje kršitev pravil prevzemanja in citiranja.
Ključne besede: kakovost povzemanja in citiranja, plagiat, plagiatorstvo, sankcije, strokovna in znanstvena besedila, kršenje avtorskih pravic
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2211; Prenosov: 181
Celotno besedilo (844,16 KB)