1. Pobiranje kosov z robotom, opremljenim s kamero za strojni vid : diplomsko deloSimon Ratajc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje izdelavo robotskega programa, katerega funkcija je pobiranje in nameščanje kosov z visoko natančnostjo, kar pa omogoča kamera za strojni vid. Robotov krmilnik komunicira s kamero za strojni vid preko programirljivega logičnega krmilnika, ki mu poleg informacij o kameri pošilja tudi ukaze in informacije, ki jih potrebuje za nemoteno delovanje. Delo podrobno opisuje varnost robotske celice in vse komponente.
Ključne besede: robot, kamera za strojni vid, komunikacija, varnost robotske celice
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,55 MB) |
2. Določanje uspešnosti počepa s pomočjo strojnega vidaNejc Graj, 2024, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu bomo predstavili področje strojnega učenja, bolj specifično področje
globokega učenja. V teoretičnem delu bomo prikazali, kako se je strojno učenje do sedaj že
uporabljalo v športu, kako strojno in globoko učenje delujeta ter kako poteka proces učenja
konvolucijskih nevronskih mrež. V praktičnem delu bomo ustvarili svojo učno množico in
nato z algoritmom, ki je zasnovan na konvolucijskih nevronskih mrežah, ustvarili model, ki
je zmožen določati uspešnost počepa po pravilih zveze za Powerlifting.
Ključne besede: strojni vid, globoko učenje, konvolucijske nevronske mreže, powerlifting
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,43 MB) |
3. Razvoj in implementacija sistema strojnega vida za precizno določanje položajev lukenj v aplikacijah robotskega vijačenja : magistrsko deloLeopold Hauptman, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo industrijske kamere SICK, PLC Siemens in industrijskega robota Yaskawa za določanje pozicije lukenj za robotsko vijačenje. Razložene so funkcije in uporaba programskega paketa SICK Quality inspection za programiranje industrijske kamere. Za tem je predstavljena uporabljena oprema za izvedbo naloge. Predstavljena je priprava komunikacije med napravami in kalibracija kamere z robotom, kjer se koordinate kamere pretvorijo v koordinate robotskega koordinatnega sistema. Sledi opis naloge in predstavitev problemov, ki so se pojavili med pripravo programov za strojni vid. Na koncu sledijo še opisi funkcij pripravljenih programov in končni parametri.
Ključne besede: robotika, strojni vid, industrijska kamera, avtomatizacija, vijačenje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. |
5. ROSUS 2024 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2024 : Zbornik 18. strokovne konference2024, zbornik Opis: ROSUS 2024 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2024 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2024 združuje strokovne prispevke več avtorjev, od tega dve vabljeni predavanji ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja, računalniška obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 29
Celotno besedilo (13,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Določanje razdalje do predmeta s pomočjo strojnega vida : diplomsko deloMatic Krepek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba strojnega vida za merjenje razdalje med opazovanim objektom in kamero, s čimer se definira tri prostostne stopnje, ki opišejo položaj predmeta v prostoru oz. njegovo pozicijo. Za popolno definiranje predmeta v prostoru je poleg njegove pozicije potrebna še orientacija, ki je v obravnavanem delu poenostavljena in vnaprej znana. V tem primeru zaznava globine zadostuje za robotsko manipulacijo predmeta. Cilj diplomskega dela je izdelava sistema 3D strojnega vida s kar se da natančno zaznavo razdalje do predmeta. Predstavljena sta dva različna pristopa. Prvi pristop je z uporabo ene kamere in na podlagi eksperimenta ugotoviti funkcijo globine v odvisnosti od površine predmeta na zajeti sliki ter v oddaljenosti središča predmeta od središča zajete slike. Drugi pristop je z dvema kamerama in tako imenovanim stereo vidom, s katerim lahko s pomočjo dveh zajetih slik z dveh različnih vnaprej znanih zornih kotov pridobimo 3D informacije o predmetu. V namen zajema in obdelave slik je bil uporabljen programski paket MATLAB. Uporabljeni sta bili dve spletni kameri Logitech “C920 HD PRO”, ki sta bili vpeti v ohišje, slednje pa je bilo pritrjeno na stojalo. Razdalja med kamerama in objektom se je tekom izvajanja eksperimenta spreminjala. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati testiranj obeh razvitih pristopov.
Ključne besede: strojni vid, stereo vid, zaznavanje globine, kamera, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Parametrično modeliranje enostopenjskega zobniškega reduktorja z upoštevanjem koeficientov profilnih premikov : diplomsko deloJernej Kralj, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega opis parametričnega modeliranja enostopenjskega zobniškega
reduktorja s poudarkom na modeliranju valjastih zobnikov s poševnim ozobjem, upoštevajoč
vpliv vsote koeficientov profilnih premikov na geometrijo ozobja. Rezultat diplomske naloge je
torej parametričen 3D model zobniškega gonila, katerega geometrija se ustrezno spreminja v
odvisnosti od vrednosti parametrov. Poleg tega so dodane še nekatere nadgradnje, kot so
izračun življenjske dobe raznih strojnih elementov ter izračun površinskih tlakov ipd.
Ključne besede: parametrično modeliranje, zobniki s poševnim ozobjem, koeficienti profilnih
premikov, strojni elementi, 3D model
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 81
Celotno besedilo (4,29 MB) |
8. Vgrajen sistem za razpoznavo bakterijskih kolonij na osnovi strojnega vida : magistrsko deloAndraž Vergles, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opisuje zasnovo prototipnega vgrajenega sistema za avtomatsko prepoznavo
bakterijskih kolonij v petrijevkah. Razvoj je potekal s pomočjo razvojne plošče, s katero smo
zajemali vzorčne slike. Algoritme za razpoznavo smo najprej razvili na osebnem računalniku,
nato pa jih prenesli na vgrajen sistem. Pomagali smo si z odprtokodnimi knjižnicami, ki imajo
večino potrebnih algoritmov za obdelavo slik že implementiranih. Pri prenosu pa je bilo te
algoritme potrebno implementirati v obliki, primerni za izvajanje na vgrajenem sistemu. Da
smo dobili slike, primerljive s tistimi, kot bi jih v inkubatorju, smo izdelali maketo z osvetlitvijo.
Izmerili smo nekatere optične parametre kamere — popačenje leče in modulacijsko prenosno
funkcijo
Ključne besede: Vgrajen sistem, strojni vid, kamera, petrijevka, štetje kolonij
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 36
Celotno besedilo (16,81 MB) |
9. Konstruiranje strojnega primeža z uporabo cae in optimizacije topologije ter simulacijski preizkus delovanjaFilip Ljevar, 2023, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil skozi proučevanje pomanjkljivosti obstoječih patentnih rešitev zasnovati inovativen 5-osni strojni primež. Ob upoštevanju načel razvoja odprte strojne opreme, kot dela svobodne znanosti, je transparentno in temeljito predstavljena izvirna rešitev s poudarkom na prednapetosti in dvojnem vpenjanju gibljive čeljusti primeža. Opravljena je bila statična analiza konstrukcije in optimizacija topologije. Ugotovljeno je bilo, da težave z dvigom čeljusti niso bile v celoti odpravljene, zato so predstavljene možnosti za nadaljnje izboljšave. Predstavljen je načrt nadaljnjih korakov, da bi lahko konstrukcija prešla v prosto javno uporabo.
Ključne besede: 5-osni strojni primež, odprta strojna oprema, optimizacija topologije, statična analiza
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,94 MB) |
10. Zaznava in lociranje malin z uporabo YOLO algoritma : magistrsko deloUrban Kenda, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali delovanje LiDAR senzorjev ter uporabo umetne inteligence v strojnem vidu, vključno z nevronskimi mrežami, konvolucijskimi nevronskimi mrežami (CNN) in algoritmi YOLOv3, v4 in v4-tiny. V praktičnem delu smo testirali vse tri algoritme in nato izbrali najuspešnejšega, YOLOv4, ter ga dodatno analizirali. Preverili smo hitrost algoritmov ter razvili algoritem, ki je na podlagi oblakov točk in kamere sposoben določiti lokacijo malin. Ugotovili smo, da je uporaba LiDAR senzorjev v kombinaciji z umetno inteligenco učinkovita pri zaznavanju in lociranju malin v 3D-prostoru. Najuspešnejši algoritem YOLOv4 je bil sposoben razvrstiti zrele in nezrele maline z natančnostjo 84,13 %. Naš razviti algoritem je omogočil določanje lokacije malin s kombinirano uporabo oblakov točk in kamere ter tako skoraj v polovici izmerjenih primerov določil lokacijo z napako, manjšo od 2 cm.
Ključne besede: malina, strojni vid, YOLO, nevronska mreža, CNN, oblak točk
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1013,36 KB) |
