| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtomatski sortirnik lego kock s pomočjo strojnega vida
Vid Ostroško, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bila izdelava programa, kateri bi s pomočjo kamere preveril tip kocke na tekočem traku in jo pospravil v pravilen zaboj. Uporabili smo sortirnik lego kock s koračnimi motorji za premikanje traku, analognimi senzorji za zaznavo kocke, servomotorji za pospravljanje kocke v zaboj in mikrokrmilnik STM. Mikrokrmilnik je služil za premikanje tekočega traku, zaznavanje prisotnosti kocke in pospravljanje kocke v pravilen zaboj. Nanj smo priklopili računalnik na katerem je deloval program za prepoznavo tipa kocke in uporabniški vmesnik. Program na mikrokrmilniku je napisan v programskem okolju STM32CubeIDE v jeziku C, program na računalniku pa v programskem okolju Visual Studio v jeziku Python.
Ključne besede: Lego kocke, mikrokrmilnik STM, uporabniški vmesnik, sortiranje, avtomatizacija, Visual Studio, Strojni vid, Python
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
ROSUS 2022 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 : Zbornik 16. strokovne konference
2022, zbornik

Opis: ROSUS 2022 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2022 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 183; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (38,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvoj multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi : na študijskem programu 2. stopnje Izobraževalno računalništvo
Peter Bernad, 2021, magistrsko delo

Opis: Avtomatizacija zamudnih procesov je aktualna problematika že stoletja. Človeštvo je vedno poskušalo opraviti delo na čim bolj enostaven in na učinkoviti način. Z razvojem računalniškega vida je računalništvo v industrijskih panogah izboljšalo nekatere procese na načine, ki so bili prej skorajda nemogoči. V magistrskem delu smo obravnavali uporabo računalniškega vida v agrikulturi in izdelali prototipne multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi. Najprej smo pregledali uporabo računalniškega vida nasploh v industrijskih panogah in teoretično pregledali vpliv valovnih dolžin elektromagnetnega valovanja na rastline, da smo lahko določili ustrezno opremo za konstrukcijo multispektralne kamere ter uporabo ustrezne formule za ocenjevanje zdravja rastlin. Po konstrukciji in testiranju multispektralne kamere smo ocenili njeno uporabnost in možno vključitev v šolstvu. Ugotovitve kažejo, da je izdelava cenovno ugodne multispektralne kamere mogoča, vendar prezahtevna na osnovnošolskem nivoju. Uporaba ter analiza podatkov pa bi vsekakor bila ustrezna v sklopu raziskovalne naloge.
Ključne besede: Multispekralna kamera, računalniški vid, strojni vid, Raspberry Pi, vegetacijski indeks
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Robotska manipulacija objektov v prostoru z uporabo 2D strojnega vida : magistrsko delo
Klemen Zaponšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja uporabo strojnega vida v avtomatiziranih robotskih procesih. S pomočjo tega imajo roboti možnost vizualnega zaznavanja objektov, simbolov, karakterjev, barv in to delo lahko opravljajo hitro in neizčrpno. Tako lahko roboti samodejno in dinamično manipulirajo z objekti, s katerimi so predhodno manipulirali po točno določenem zaporedju in trajektorijah. Cilj naloge je izdelava preprostega in prilagodljivega sistema 2D stojnega vida, ki robotu s preprosto primi in spusti aplikacijo, pošilja informacije o zaznanem objektu, preko katerih nato robot prosto ležeč objekt v prostoru zgrabi in ga loči v predviden zalogovnik. Pri nalogi sta bila uporabljena kolaborativna robota podjetja Universal robot z oznako UR3 in UR5. Za namen zajema in obdelave slike ter komunikacije z robotskima sistemoma pa je bil uporabljen programski paket LabVIEW z Vision Assistant in Vision Acquisition dodatkom. Uporabljeni sta še industrijski kameri podjetja Basler različnih dimenzij. Od tega je bila večja kamera vpeta fiksno v prostoru, manjša pa na vrhu robotske roke. Za primerjavo se je uporabila tudi enostavna USB endoskopska kamera, ki je bila zaradi majhnih dimenzij prav tako pritrjena na vrhu robotske roke. V tem se boste seznanili z navodili za izdelavo robotske aplikacije s strojnim vidom v programskem paketu LabVIEW.
Ključne besede: Strojni vid, robotski sistemi, kolaborativni robot, detekcija orientacije, LabVIEW, industrijska kamera
Objavljeno v DKUM: 04.10.2021; Ogledov: 410; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

5.
Uporaba strojnega vida za izvajanje dimenzijskih meritev v proizvodnih sistemih : magistrsko delo
Jakob Rebevšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo sistemov strojnega vida za izvajanje dimenzijskih meritev v proizvodnem okolju. Na osnovi teoretičnih ugotovitev je bil razvit sistem strojnega vida za brezkontaktno merjenje dimenzij. Z merjenjem evrskih kovancev, kovinskih ploščic in ojnice smo ugotovili, kako na vrednosti izmerjenih dimenzij vplivajo velikost vidnega polja, način osvetlitve, položaj v vidnem polju in debelina objektov. Meritve dimenzij ravninskih objektov bi ustrezale industrijskim standardom. Da bi razviti sistem lahko uporabili v proizvodnji, bi ga bilo potrebno prilagoditi dejavnikom, ki v industrijskem okolju vplivajo na merjenje.
Ključne besede: proizvodni sistemi, strojni vid, merjenje dimenzij
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Identifikacija okroglic, označenih z 2D-matričnimi kodami, z uporabo strojnega vida : diplomsko delo
Niko Turšič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena idejna zasnova sistema za identifikacijo aluminijastih okroglic z uporabo 2D-matričnih kod, s katerimi bi te označevali za boljšo sledljivost materiala. Tako označene okroglice bi nato pregledovali s pametnimi kamerami pred obdelavo v proizvodni celici (v tem primeru stiskalni liniji). Predstavljeni so rezultati testiranja kamer različnih proizvajalcev in oblika ustrezne matrične kode z ozirom na potrebne informacije in sposobnosti gravirne naprave. Poleg teoretičnega opisa sistema je podan še CAD-model hipotetične proizvodne linije. S tem sistemom je izključena možnost človeške napake pri zalaganju linije z vhodnim materialom in s tem uporaba napačnega materiala v proizvodnji.
Ključne besede: Okroglica, 2D-matrična koda, pametna kamera, identifikacija, idejna zasnova, strojni vid
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Določanje lege objektov s strojnim vidom za robotsko manipulacijo v namenski aplikaciji : diplomsko delo
Žan Rotovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je s pomočjo industrijske kamere najprej določiti orientacijo in nato pozicijo določenega objekta ter ta podatka uporabiti v aplikaciji z dvema kolaborativnima robotoma. Prednost kolaborativnih robotov je v tem, da omogočajo sodelovanje s človekom in je zato njihova uporaba v industriji v porastu. V kombinaciji s strojnim vidom oziroma z industrijsko kamero je sistem mogoče nadgraditi na precej visoko stopnjo avtonomnosti, kar pa je želja in cilj večine uspešnih podjetij v svetu. V diplomski nalogi je predstavljeno programiranje robotov in industrijske kamere, povezava in vzpostavitev komunikacije med komponentami ter simulacija sistema v računalniškem programu.
Ključne besede: robotizacija, kolaborativni robot, strojni vid
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Selektivno zaznavanje in odstranjevanje plevela
Urban Kenda, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali robota Farmbeast, različne pristope k škropljenju, osnovne principe iz področja strojnega vida in uporabo robotskega operacijskega sistema. Na podlagi novopridobljenega znanja smo ustvarili sistem, ki je s strojnim vidom sposoben ločevati plevel med ozko- in širokolistnim plevelom. Rezultat prepoznave pa predstavlja vhodni podatek za novo razvito orodje, s katerim je omogočeno škropljenje z dvema različnima fitofarmacevtskima pripravkoma, glede na vrsto plevela. Za prepoznavo sta bila razvita dva različna algoritma, ki omogočata ločevanje plevela in sta bila testirana na 30 vzorcih. Test je pokazal, da prvi način v 93,3 % uspešno loči ozkolisten plevel in je 53,3 % uspešen pri ločevanju širokolistnega plevela, drugi način pa obe vrsti plevela loči 93,3 % uspešno.
Ključne besede: plevel, škropljenje, strojni vid
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 298; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

9.
Analiza uvajanja strojnega vida v proizvodne sisteme : magistrsko delo
Samo Lorenčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Strojni vid je kombinacija kompleksne strojne in programske opreme, ki stroju ali robotu omogočata zaznavanje svoje okolice oz. izdelkov na tekočem traku, s ciljem izboljšanja izvedbe proizvodnih procesov. Namen vpeljave in uporabe strojnega vida v proizvodnji je torej predvsem pospešitev delovnih operacij, povečanje kakovosti izdelkov in zmanjšanje izmeta. Namen magistrske naloge je podrobno predstaviti sestavne dele sistema strojnega vida, proces njegove vpeljave v proizvodnjo, ter njegovo vlogo v industriji 4.0. V drugem delu pa se naloga osredotoča tako na tehnološke, kot na ekonomske učinke, ki jih strojni vid prinaša industrijskim podjetjem. Na podlagi teh informacij sem predlagal korake implementacije strojnega vida v proizvodnji sistem, po katerih se lahko podjetja pri vpeljavi strojnega vida orientirajo oz. dobijo vpogled v primernost investicije glede na njihov primer.
Ključne besede: Strojni vid, optimizacija proizvodnje, tehnološki učinki, ekonomski učinki, upravljanje proizvodnje, Industrija 4.0
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
ROSUS 2020 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2020 : Zbornik 15. strokovne konference
2020, zbornik

Opis: ROSUS 2020 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2020 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2020 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 704; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (26,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici