| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA IZPLAČIL ZAPOSLENCEM Z DAVČNEGA VIDIKA V IZBRANIH TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
Karmen Fric, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Plače so eden izmed najbolj obdavčenih dohodkov, saj mora vsak, ki prejme plačo od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V zadnjem času se je veliko evropskih držav odločilo za reformo davčnega sistema. Predvsem so to države, katerih gospodarstva so imela velike težave. Spremembe v teh državah gredo predvsem v smeri zmanjševanja davčnega bremena posameznikov kot tudi podjetij. V Evropski uniji ni natančno določenih pravil, kako naj bo obdavčeno delo, tako je torej postopek in višina obdavčitve načeloma odvisna le od posameznih nacionalnih zakonodaj. Na splošno velja, da so plače delojemalcev v državah članicah Evropske Unije obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb. Sistemi dohodnine, ki so uveljavljeni po državah članicah Evropske unije, se medsebojno razlikujejo predvsem v davčnih olajšavah, davčnih stopnjah in davčni osnovi. Pomemben vpliv na višino obdavčitve plač imajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost plačujejo v vseh obravnavanih državah (Estonija, Madžarska in Slovaška) tako delojemalci kot delodajalci. V magistrski nalogi smo analizirali obdavčitev plač v izbranih tranzicijskih državah, ki so že članice Evropske Unije in sicer v Estoniji, Madžarski in Slovaški. S pomočjo analize obdavčitve plač v obravnavanih državah smo ugotovili, da so bile v letu 2009 relativno najbolj obdavčene plače slovenskih delojemalcev, ki prejemajo plačo višjo od povprečne. Prav tako so bili pri izplačilu višjih plač najbolj obdavčeni slovenski delodajalci. Estonija, Madžarska in Slovaška so sprejele program znižanja davka na dohodek fizičnih oseb v okviru davčne reforme, saj ima estonski, madžarski in slovaški davčni sistem veliko pomanjkljivosti. Kakor Slovenija tako tudi izbrane tranzicijske države izvajajo korenito in kompleksno davčno reformo. Nekateri ukrepi davčne reforme so že bili izvedeni, nekateri ukrepi pa bodo izvedeni v naslednjih letih. Spreminjanje slovenskega davčnega sistema gre v smeri zniževanja davčnih stopenj, predvsem zaradi nižje obremenjenosti davčnih zavezancev in pravičnejšega sistema. Tudi povečevanje konkurenčnosti, enostavnosti in nižji stroški dela so trendi spreminjanja davčnega sistema. V tej smeri pa iščejo svoje rešitve na davčnem področju tudi ostale tranzicijske države.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, strošek dela, efektivna davčna stopnja, davčna reforma
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2377; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (724,64 KB)

2.
OBVLADOVANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V PODJETJU SNEŽNIK, D.D. KOČEVSKA REKA
Anica Martič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zelo velik problem za vsa podjetja predstavlja prav odsotnost z dela. Njena glavna posledica je finančna plat škode, ki jo utrpi podjetje, kar ima za posledico nedoseganje zastavljenih ciljev in zmanjšanje produktivnosti. Odsotnost z dela vpliva na potek dela ter povzroča dodatne stroške pri reorganizaciji ljudi in ostalih ukrepih. Zato lahko poznavanje vzrokov zanjo privede do njenega zmanjšanja. Odsotnost z dela je lahko različna. Lahko je opravičena, neopravičena, pogosta ali manj pogosta, traja pa lahko krajši oziroma daljši čas. Vsaka odsotnost z dela je odvisna od socialnih razmer podjetja, notranje organizacije, delovne discipline, oblike vodenja in vodstva v podjetju. Velik pomen imajo tudi odnosi med zaposlenimi, nezadovoljstvo z delom in zasičenost z njim. Psihosomatski vidiki odsotnosti so celota, ki enovito delujejo na njeno pojavljanje. To so tisti vzroki, ki na kakršenkoli način vplivajo na delavce in povzročajo njihovo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se izraža kot odsotnost in končno fluktuacija. Uspešen delavec je tisti, ki je zdrav, srečen in zadovoljen v svojem delovnem okolju, zato so delovni odnosi v kolektivu in počutje pri delu zelo pomembni.
Ključne besede: odsotnost z dela, bolniška odsotnost, strošek dela, nadomestilo za čas odsotnosti z dela, motivacija
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2057; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

3.
ZAPOSLOVANJE IN DODATKI K OSNOVNI PLAČI
Marina Pereza, 2011, diplomsko delo

Opis: Plače predstavljajo dokaj obdavčeni dohodek, saj mora vsak, ki prejme plačo, od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Zaradi progresivnosti dohodninskega sistema se z višino bruto plače višajo tudi davčne obremenitve ter niža delež neto plače v celotnem strošku dela, kar kaže na precejšnjo obremenitev bruto plač v Sloveniji z davki in prispevki, še zlasti za kadre z visoko strokovno usposobljenostjo.Strošek dela nam pove, kolikšne stroške za delodajalca v celoti predstavlja zaposlitev delavca. V tem diplomskem delu smo se v empiričnem razdelku osredotočili le na en vidik stroškov dela, to je dodatkom k osnovni plači. V tem kontekstu smo analitično pripravili celovito preglednico dodatkov k osnovni plači v kolektivnih pogodbah dejavnosti ter preverjali veljavnost dveh hipotez.
Ključne besede: strošek dela, kolektivna pogodba, plača, dodatki k osnovni plači
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2096; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (543,82 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA PLAČ V SLOVENIJI V ZADNJIH DESETIH LETIH
Urška Ritonja, 2012, diplomsko delo

Opis: Skozi preučevanje grafov in podatkov o gibanju, spreminjanju in trenutnem stanju mesečnih plač v Sloveniji sem prišla do naslednjih ugotovitev: Povprečna mesečna plača v Sloveniji je po zadnjih podatkih maja 2012 znašala 996,62€ neto in je najvišja do sedaj. Minimalna zakonsko določena plača za leto 2012 znaša 763,06€ bruto in je glede na ostale evropske države srednje visoka minimalna plača. Država, kateri je Slovenija glede na ta podatek najbližje, je Španija. Takšni statistični podatki o gibanju povprečnih bruto ali neto plač pomagajo strokovnjakom, partnerjem pri kolektivnih pogajanjih ali načrtovalcem politik pri učinkovitem vodenju politike plač ter tudi za računanje socialnih prejemkov ali pokojnin. Podatki so dostopni na SURS-u vsem uporabnikom. SURS podatke pridobiva od Davčne uprave Republike Slovenije (DURS). Vsaka štiri leta poteka raziskovanje o strukturi plače, kjer se plače razčlenjujejo in natančno izračunavajo glede na značilnost zaposlencev, kot so recimo poklic, izobrazba, spol, starost,… Iz Statističnega letopisa RS za leto 2011 je razvidno, da je v Sloveniji najuspešnejša dejavnost trenutno finančna in zavarovalniška dejavnost, ki je kriza ni toliko prizadela kot recimo gradbeništvo. Največje plače v povprečju v Sloveniji prejemajo osebe zaposlene v Osrednjeslovenski regiji, najnižje pa v Notranjsko-kraški. Glavne razlike me spoloma najdemo trenutno na Koroškem, čeprav je še do nedavnega bila na vodilnem mestu Pomurska regija. Glede na poklic zaslužijo največ zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji, najmanj pa tisti, ki so usposobljeni za preprosta fizična dela. Ženske so glede na moške najmanj plačane med upravljalci strojev in naprav, industrijskimi izdelovalci in sestavljalci. Za isto delo dosegajo le 75,3% plače moških. Za vsakega delodajalca je zagotovo pomemben in zanimiv podatek o stroških dela za dejansko opravljeno delovno uro na zaposlenca. Najvišji strošek predstavljajo zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, najmanjšega pa trenutno v gradbeništvo, ki je po letu 2008 padlo na zadnje mesto. Pred kriznim letom so najmanjši strošek delodajalcem predstavljali kmetje, lovci, ribiči in gozdarji. Aktualna tema so trenutno zagotovo plače v javnem sektorju. Z junijem 2012 so se le-te znižale za 8%, prav tako je maja pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ. Plače javnih uslužbencev se že vrsto let gibljejo kar lep odstotek nad plačami v zasebnem sektorju. Slovenija je tako ena izmed vodilnih držav glede na primerjavo razlike v plačah med zasebnim in javnim sektorjem. Z zniževanjem plač poskuša slovenska vlada v skladu z varčevalnim zakonom predvsem odpraviti nesorazmerja med javnim in zasebnim sektorjem.
Ključne besede: plače v Sloveniji, povprečna plača, minimalna plača, bruto plača, plače v javnem sektorju, strošek dela.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 2991; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1040; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

6.
Zaposlovanje in dodatki k osnovni plači
Marina Pereza, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: strošek dela, kolektivna pogodba, plača
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 263; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Presoja sistema notranjih kontrol obračuna potnih nalogov v splošni bolnišnici Celje
Klavdija Žerjav, 2016, diplomsko delo

Opis: Poslovni subjekti so izpostavljeni različnim tveganjem, kar velja tudi za javne zavode oz. Splošno bolnišnico Celje. Poslovna tveganja so nepredvidljivi dogodki, ki vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev, z notranjimi kontrolami pa se ta tveganja odpravljajo oz. nadzorujejo. Eno izmed tveganj v Splošni bolnišnici Celje je področje kadrov oz. strošek dela, ki v strukturi celotnih stroškov predstavlja zelo pomemben delež. Za učinkovito in uspešno obvladovanje teh stroškov so izrednega pomena notranje kontrole, katerih namen je preveriti učinkovitost in uspešnost obvladovanja poslovnih tveganj, ki vplivajo na povečanje stroškov dela. Organizacije imajo vzpostavljene različne sisteme notranjih kontrol, v diplomski nalogi pa je predstavljen sistem notranjih kontrol obvladovanja tveganj pri obračunu potnih nalogov v Splošni bolnišnici Celje.
Ključne besede: Notranje kontrole, COSO metoda, javni zavod, strošek dela, potni nalogi.
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 390; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (698,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici