| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Zrnate stročnice v prehrani
2022

Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali
2022

Opis: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila.
Ključne besede: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1049; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (11,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Tehnološke in prehranske lastnosti antinutritivov, navzočih v stročnicah
Nika Lichteneger, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo obsežnega pregleda strokovne literature teoretično predstaviti antinutritive v stročnicah ter njihove tehnološke in prehranske lastnosti. Antinutritivi so sekundarni presnovki, ki imajo specifične biološke učinke na strukturno in fiziološko delovanje specifičnih spojin. Nekateri zavirajo presnovo beljakovin, drugi ovirajo sprejem mineralov, tretji pa zavirajo sprejem vitaminov. Obstajajo razlike v količinah posameznih antinutritivov med različnimi vrstami stročnic ter različnimi sortami znotraj posamezne vrste. Ker stročnice vsebujejo antinutritive, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehransko vrednost, poskušamo v živilih njihovo koncentracijo zmanjšati oz. jih odstraniti z različnimi tehnološkimi procesi. Antinutritivi v stročnicah niso v enaki meri zastopani, kakor tudi različni antinutritivi nimajo enakih fizioloških učinkov. Pri ljudeh in živalih lahko povzročijo neustrezno prehranjenost ali malnutricijo oz. lahko njihovo uživanje povzroči pomanjkanje mikrohranil in mineralnih snovi. Ravnovesje med koristnimi in škodljivimi učinki rastlinskih antinutritivov je odvisno od njihove koncentracije, kemijske strukture, časa izpostavljenosti in interakcije z drugimi prehranskimi komponentami.
Ključne besede: antinutritivi, stročnice, odstranjevanje, zdravje, analitika
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Cereals and legumes
Mateja Tea Dereani, 2012, priročnik

Opis: Cereals & legumes; Mateja's vegan cookbook
Ključne besede: alternativna prehrana, veganstvo, vegetarijanske jedi, živila, priprava jedi, žita, žitarice, stročnice, elektronske knjige
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1418; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

6.
VKLJUČEVANJE ZRNATIH STROČNIC V KOLOBAR NA KMETIJAH USMERJENIH V PRIREJO MLEKA
Metod Blagotinšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Obseg pridelave zrnatih stročnic v Sloveniji je še vedno pod želenim nivojem, saj je z zrnatimi stročnicami posejanih le 0,23 odstotkov vseh površin. Slovenija tako uvozi 70 % beljakovin, največji problem pa predstavlja uvoz transgene soje preko oceana. Namen diplomskega dela je na podlagi ankete preveriti, kaj je glavni razlog za takšno stanje v Sloveniji. Anketa je bila izvedena na območju Savinjske regije. Anketirane so bile mlečno pridelovalne kmetije, ki obdelujejo več kot 5 hektarjev njiv in so vključene v mlečno proizvodnjo »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Rezultati ankete kažejo, da se zrnate stročnice pridelujejo zgolj pri 23% anketirancev. Največji razlog za slabo zastopanost stročnic v kolobarju je pomanjkanje pridelovalnih površin. So pa rezultati ankete pokazali, da je soja zastopana v prehrani živali, pri 47 % anketirancev, druga polovica pa meni, da je soja prevelik strošek. Velik problem se kaže tudi v slabi informiranosti o pridelavi in krmni vrednosti soje, prav tako je le 10 % anketirancev seznanjenih, kako naj bi skupna Evropska politika vzpodbudila pridelavo leguminoz. Le 37 % anketirancev meni, da se bo pridelava zrnatih stročnic povečala do leta 2020, predvsem zaradi denarnih spodbud. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da kmetje ne verjamejo v učinkovitost denarnih vzpodbud. Za leto 2015 je iz neposrednih plačil namenjenih 2 % nacionalne ovojnice za shemo proizvodno vezane podpore–podpora za beljakovinske rastline. Za leto 2015 znaša višina podpore na hektar površin posejanih z beljakovinskimi rastlinami 419 EUR.
Ključne besede: zrnate stročnice, soja, kolobar, proteinska krma.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2015; Ogledov: 2311; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici