| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres med nogometaši v nogometnem klubu
Vito Milošević, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsak posameznik se na praktično vsakem področju v svojem življenju srečuje s stresom. Na različne ljudi stres različno vpliva, od osebe pa je odvisno, kako se z njim spopada. Ker je stres in pa odziv na stres pri vsakem posamezniku drugačen, je težko točno določiti načine, kako se z njim spopadati. Stres je lahko tako pozitiven kot negativen, odvisno pa je, kako ga posameznik doživlja in kako se z njim spopada. Poznamo veliko simptomov, ki telesu sporočajo, da je oseba pod prevelikim stresom. Če ob simptomu reakcija posameznika ni pravilna, lahko hitro pride tudi do različnih posledic, ki so lahko blage, ali pa tudi zelo nevarne. Prav zaradi teh posledic je pomembno, da vsak posameznik poišče načine, kako bi stres zmanjšal. Pri tem lahko pomagajo različne fizične in psihične vaje, komunikacija in še mnogi drugi načini. Stres doživljajo tudi nogometaši, bodisi profesionalni, bodisi amaterski. Vsak nogometaš je zaradi različnih razlogov izpostavljen stresu, ki ga lahko moti tudi pri njegovih nogometnih predstavah, zato je pomembno, da ga kar se da omeji. Obvladovanju stresa morejo veliko pozornosti posvečati tako nogometaši sami, kot tudi klubi, za katere igrajo, saj klubom pojav stresa pri njihovih nogometaših ne prinaša nič dobrega. V drugem delu diplomskega dela pa smo na podlagi podatkov, pridobljenih iz teoretičnega dela, preverili stres pri nogometaših v nogometnih klubih. S tem smo v empiričnem delu ugotovili, v kolikšni meri je stres prisoten med nogometaši, kako na njih vpliva in kako se je z njim najbolje spoprijeti.
Ključne besede: : stres, vpliv stresa, premagovanje stresa, povzročitelji stresa, stresorji, nogomet
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Stres in obvladovanje stresa pri zaposlenih v izbranem podjetju
Jaka Zdovc, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se srečujemo tako v vsakodnevnih izzivih kot na delovnem mestu. V okviru diplomskega dela smo predstavili stres kot odziv, ki ga doživi človek ob spremembah, ki se pojavijo v okolju, v katerem deluje. Na posameznika lahko ima pozitivne ali negativne učinke, pomembno pa je, da vsaka oseba poskrbi, da so slednji izraženi v najmanjši možni meri. Vsak posameznik se na različne situacije odzove drugače, kljub temu pa so simptomi stresa v večini primerov podobni. Simptomi lahko čez čas prerastejo v posledice, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na rezultate in odnose znotraj organizacije, v kateri oseba deluje. Stres lahko izvira tako iz zunanjega okolja kot notranjega okolja podjetja, zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo, kje je težava, in jo nato na pravilni način tudi odpravimo. V diplomskem delu opisujemo različne individualne tehnike obvladovanja stresa kot tudi tehnike obvladovanja na ravni organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ravni stresa in posledično boljšemu počutju ter večji produktivnosti. V drugem delu diplomskega dela smo podatke, ki smo jih pridobili v teoretičnem delu, preverili tudi na izbranem podjetju. S pridobljenimi informacijami, ki smo jih zbrali v prvem delu, smo lahko v empiričnem delu določili raven stresa pri zaposlenih v anketiranem podjetju.
Ključne besede: stres, posledice stresa, stresorji, delovno okolje, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

3.
Merjenje stresa pri zaposlenih v organizaciji "x"
Eva Štefančič, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (800,66 KB)

4.
Problematika stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih
Vanessa Kacjan, 2022, magistrsko delo

Opis: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Analiza stresa na delovnem mestu policista na Policijski upravi Kranj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Damjana Filip, 2022, diplomsko delo

Opis: Poklic policista je zagotovo eden izmed bolj stresnih, zato je že sama izbira primernih kandidatov za zaposlitev izrednega pomena. Pri svojem delu morajo policisti delovati zakonito in strokovno, ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Poznati morajo zakone, uredbe in spremljati spremembe na tem področju. Policisti pri opravljanju policijskih nalog lahko uporabijo prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper kršitelje, ti pa morajo biti uporabljeni po načelu sorazmernosti. Pri svojem delu, ki je pretežno terensko se nemalokrat znajdejo v različnih stresnih situacijah, tudi nevarnih postopkih, zato imajo na voljo 24 urno psihološko pomoč. Na voljo imajo tudi podporo policijskih zaupnikov, katero zagotavljajo kolegi iz njihovih vrst. V diplomskem delu smo predstavili možnosti zagotavljanja omenjenih pomoči, z izvedeno anketo na Policijski upravi Kranj pa smo ugotavljali v kolikšni meri se zaposleni na delovnem mestu policista za tovrstno pomoč odločajo ali pa morda pomoči ne sprejmejo zaradi predsodkov. Predpostavljali smo, da policisti stres občutijo, vendar se z njim ustrezno in pravočasno soočijo. V okviru anketne smo uporabili tudi prilagojen vprašalnik operativnega in vprašalnik organizacijskega stresa s katerima smo ugotavljali kateri stresorji so policistom povzročili največ stresa v zadnjih 6 mesecih. Izvedli smo tudi intervju z Mirjano Savić, višjo policijsko inšpektorico - psihologinjo. V diplomskem delu smo predstavili izbirni postopek za policiste kandidate. Opredelili smo vrste, simptome ter faze stresa. Pozornost smo namenili stresorjem na delovnem mestu policista ter preučili kakšne posledice ima stres na posameznika kot tudi na organizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, policist, stres, faze stresa, delovno mesto, stresorji, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1035; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Timotej Petrovič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Pod budnim očesom procesnih udeležencev: stres pri sodnem tolmačenju
Simon Blažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Tolmačenje velja za enega najbolj stresnih in kognitivno napornih poklicev. V luči globalizacije in sodobnih migracijskih premikov pridobiva na pomembnosti sodno tolmačenje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stres, ob pomanjkanju spanja, glavni dejavnik, ki privede do zdravstvenih težav na delovnem mestu. Iz navedenega razloga smo se odločili raziskati področje sodnega tolmačenja v Sloveniji. Analizirali smo urejenost področja sodnega tolmačenja v Sloveniji in stresne obremenitve, ki vplivajo na delo sodnih tolmačev. Ugotavljali smo vzroke stresnih obremenitev in na podlagi rezultatov podali razloge zanje.
Ključne besede: tolmačenje, sodno tolmačenje, stres, stres pri tolmačenju, stresorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Stresnost sodniškega dela
Peter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 903; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pojavnost in obvladovanje stresa med študenti zdravstvene nege
Maša Silovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vsak posameznik kdaj v življenju doživlja stres, zaradi katerega se lahko počuti ogroženo. Do stresa prihaja že tekom izobraževanja, zato predstavlja te del vsakdanjega življenja študentov. Namen zaključnega dela je raziskati pojavnost stresa in strategije obvladovanja stresa med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za analizo hipotez smo uporabili hi-kvadrat preizkus in binomski test. Rezultati: V raziskavi je 74,1 % študentov ocenilo, da doživlja zmerno stopnjo stresa. Rezultati glede na spol so pokazali, da so tako študenti kot študentke doživljali podobno stopnjo stresa (χ2 = 1,252; p = 0,535), prav tako so redni in izredni študenti poročali o podobni stopnji stresa (χ2 = 2,531; p = 0,282). Študenti tretjega letnika so navajali višjo stopnjo stresa v primerjavi s študenti prvega letnika (χ2 = 11,970; p = 0,003). Diskusija in zaključek: Študenti zdravstvene nege se med izobraževanjem poleg vsakdanjih težav srečujejo tudi z izobraževalnimi in kliničnimi stresorji. Večinoma uporabljajo pozitivne mehanizme obvladovanja stresa. Uspešno obvladovanje stresa pripomore k zmanjšanju negativnega učinka na zdravje.
Ključne besede: zaznani stres, stresorji, medicinska sestra, izobraževanje zdravstvene nege, strategije obvladovanja.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1704; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (824,91 KB)

10.
STRES IN METODE OBVLADOVANJA STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU CABLEX - M d. o. o.
Petra Korent, 2019, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi, ki na ljudi pritiska z vse več zahtevami, je prisotnost stresa zelo visoka. Stres je v sodobnem času postal eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni. Stresorje najdemo tako v domačem okolju kot tudi na delovnih mestih v organizacijah (podjetjih). Potencialni vzroki za stres v domačem okolju so lahko že preprosta dnevna opravila, kot sta discipliniranje otrok in opravljanje gospodinjskih opravil. Morebitni razlogi za stres na delovnem mestu so nerazumljiva poklicna vloga, pomanjkanje opore s strani delodajalca ali sodelavcev, razmejitev med delom in nedelom ipd. Poznamo več različnih vrst stresa. Mnogo avtorjev opisuje identične, a hkrati neenake opredelitve stresa. Dokler je prisotnost stresa majhna, govorimo o pozitivnem in koristnem stresu. Kadar pa se stresorji povečujejo in trajajo dlje časa, pa govorimo o negativnem stresu. Negativni stres lahko pušča posledice in povzroča simptome tako na duševni kot tudi na fizični ravni. Znaki stresa se lahko odražajo na fizični (telesni), psihični (čustveni) in vedenjski ravni (obnašanje). Na začetku se morajo ljudje seznaniti z znaki stresa, kar pa ni lahko. Prav zato je o simptomih in posledicah stresa potrebno informirati čim več ljudi in organizacij. Pri preventivnem preprečevanju stresorjev si pomagamo z različnimi metodami in strategijami za obvladovanje stresa. Stres lahko obvladamo na več načinov. Obvladujemo ga lahko že s sprehodi, pogovori, poslušanjem glasbe, pa tudi z nekoliko dražjimi metodami. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo prikazali prisotnost stresa na delovnem mestu, pri čemer nam je bilo v pomoč podjetje Cablex - M d. o. o. V podjetju smo zaposlenim razdelili anketne vprašalnike in s tem dobili podatke o prisotnosti stresa na delovnem mestu. V magistrskem delu smo prikazali vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo zbiranja podatkov. S pridobljenimi rezultati smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku magistrskega dela smo na podlagi rezultatov podali splošne ugotovitve in priporočila.
Ključne besede: stres, faktorji stresa, stresorji, posledice in simptomi stresa, metode in strategije za obvladovanje stresa, stresorji na delovnem mestu.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2019; Ogledov: 1370; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici