| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bančna luknja v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Zala Zidar, 2023, diplomsko delo

Opis: Bančna luknja, ki je nastala že pred leti, je še vedno del vsakdanjih vprašanj tako politike kot tudi širše družbe. Na njen nastanek so vplivali zlasti tako finančna in gospodarska kriza, slab nadzor v bankah in slabi krediti. Prav tako je bančna luknja nastala kot posledica gospodarske kriminalitete. Čeprav se je mnogo specializiranih teles ukvarjalo s tem vprašanjem, je težko določiti, kaj je pravzaprav pripeljalo do takšnega kaotičnega stanja v slovenskih bankah. Velik izziv jim je bil ugotoviti dejanskega krivca za nastanek bančne luknje. Del odgovornosti nosi tudi politična oblast, ki je v tedanjih največjih bankah imenovala nadzorne svete bank, ti pa kasneje njihove uprave. Odgovornost za njen nastanek nosi tudi Banka Slovenije, ki z nadzorom ni preprečevala ali opozarjala na storjene napake tako uslužbencev kot tudi vodilnih. Od prve bančne sanacije v samostojni državi se ni veliko spremenilo. Tisti, ki so bili zanjo odgovorni, niso bili nikoli kaznovani oziroma obsojeni in so ostali na pomembnih položajih tudi do druge bančne luknje. Organi pregona so skupaj s tožilstvom ter komisijo, ki je preiskovala nastanek le te, naredili ogromen korak naprej pri preiskovanju tako gospodarske kot finančne kriminalitete, ki sta vplivali na stanje v bankah. Dejansko stanje v bankah je bilo ugotovljeno s stresnimi testi, ki so jih opravili strokovnjaki v letu 2013. S pomočjo stresnih testov je bilo ugotovljeno, da so bile banke v večmilijardnih izgubah, kar so najbolj občutili davkoplačevalci, država pa se je zadolžila pri Evropski centralni banki. Stresni testi so potekali po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je predvidel padec gospodarske rasti.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, banke, bančna luknja, stresni testi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (575,11 KB)

2.
Preučevanje fizikalno-kemijskih lastnosti nekaterih farmacevtskih učinkovin
Ana Garmut, 2023, magistrsko delo

Opis: Aktivna farmacevtska učinkovina (API) je izraz, ki se uporablja za biološko aktivno sestavino zdravila. API v telesu povzročijo zahtevani učinek za zdravljenje določene bolezni. Stresno testiranje API lahko pomaga identificirati verjetne produkte razgradnje. S stresnim testiranjem lahko določimo tudi poti razgradnje in notranjo stabilnost molekule. Farmacevtske učinkovine lahko ločimo in jih razlikujemo od nečistot. Ugotavljanje stabilnosti je lahko sestavljeno iz kombinacije kromatografskega ločevanja in spektroskopskih tehnik. Za raziskovanje smo si izbrali tri farmacevtske učinkovine: fenofibrat, febuksostat in esomeprazol. Preverili smo njihovo stabilnost v raztopini metanola in jih izpostavili različnim stresnim pogojem ter prisilnemu staranju. Za kvantifikacijo smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) in tankoplastno kromatografijo visoke ločljivosti (HPTLC). V raztopini metanola se je kot najbolj stabilen izkazal febuksostat. Koncentracija febuksostata je po 24 h ostala nespremenjena. S pomočjo stresnih testov smo določili razgradnjo posamezne farmacevtske učinkovine. Največji odstotek razgradnje je pri fenofibratu in febuksostatu povzročil dodatek 1 M NaOH. Po 48 h pri 60 °C je v vzorcu ostalo le še 2,36 % začetne mase fenofibrata. Pri enakih pogojih smo pri febuksostatu dosegli 83,09 % razgradnjo učinkovine. Do razgradnje esomeprazola je prišlo ob prisotnosti močne kisline in baze. Pri dodatku 1 M HCl je bila vsebnost esomeprazola po 24 h pri sobni temperaturi praktično nezaznavna. Shranjevanje vseh treh farmacevtskih učinkovin pri višjih temperaturah povzroča njihovo razgradnjo in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: fenofibrat, febuksostat, esomeprazol, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

3.
Kontrolirano sproščanje resveratrola v simulacijskih tekočinah : magistrsko delo
Patricija Bandur, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse pogosteje se v prehranskih dopolnilih uporabljajo aktivne komponente, pripravljene iz naravnih materialov. Kakšna je njihova biodostopnost v določenem organizmu, se preverja s testi raztapljanja, ki predstavljajo pomemben preizkus za kontrolirano sproščanje učinkovine in vivo ter za kontrolo kvalitete, kot tudi kontrolo v določenih fazah razvoja določene farmacevtske oblike. Pri našem delu smo proučevali sproščanje resveratrola iz filmsko obložene tablete, kapsule, standarda in lastne formulacije v simulacijskih tekočinah. Za simulacijske tekočine smo izbrali 0,1 M HCl in destilirano vodo. Zaradi šibko kislih lastnosti učinkovine smo predvidevali, da bo njeno raztapljanje hitrejše pri višjem pH-ju, pri nižjem pH-ju pa se bo učinkovina sproščala počasneje. Kljub temu smo za simulacijsko tekočino izbrali 0,1 M HCl, da bi ponazorili pogoje v želodcu. Raztapljanje resveratrola v 0,1 M HCl ni bilo uspešno, saj je bila pri vseh formulacijah z izjemo kapsule njegova topnost nezaznavna. Raztapljanje resveratrola v destilirani vodi je bilo nad pričakovanim, saj glede na podatke iz literature ni topen v vodi. Neraziskano ostaja predvsem področje stranskih produktov, ki nastanejo pri raztapljanju resveratrola pod določenimi pogoji v organizmu (pH, topnost, stabilnost). Želodčna kislina mora imeti pH med 1 in 3, kar je zelo kislo. Resveratrol kljub temu, da naj bi bil stabilen do pH-ja 6, v našem primeru ni bil stabilen v 0,1M HCl. V prihodnje je treba raziskati, kateri nosilec bi bil dober, da bi bil resveratrol stabilnejši v pogojih, kakršni so prisotni v organizmu.
Ključne besede: resveratrol, raztapljanje, stresni testi, PGSS, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

4.
Kontrolirano sproščanje klorogenske kisline in njenih formulacij v simulacijskih raztopinah : magistrsko delo
Pia Keršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Klorogenske kisline so pomembne fenolne spojine, ki se jih pogosto najde v različnem sadju ter zelenjavi, daleč največjo vsebnost pa ima zelena kava. Te spojine imajo veliko pozitivnih učinkov, raziskave kažejo na protirakavo ter antioksidativno delovanje, prav tako pa pomagajo pri uravnavanju metabolizma lipidov ter sladkorjev. Sama ekstrakcija klorogenskih kislin iz njenih virov je otežena zaradi hitre degradacije ter izomerizacije klorogenskih kislin ter zmanjšane stabilnosti v raztopinah, zato se išče vedno nove ter izboljšane metode. Med uspešnejšimi metodami so bile metode LC-MS, ki smo jih za analizo vzorcev uporabili tudi mi. Za raziskovanje smo si izbrali 3-kofeoilkininsko kislino (3-CQA) , znano tudi pod imenom klorogenska kislina, saj je najpogostejša ter najbolj raziskana. Preverili smo njeno topnost v 0,1 M HCl, destilirani vodi, etanolu ter metanolu, ter ugotovili, da je bila največja topnost v etanolu, najmanjša pa v destilirani vodi. Nadalje smo preverili raztapljanje različnih oblik klorogenske kisline (v praškasti obliki oz. analitski standard, prehransko dopolnilo ter lastna formulacija stisnjene tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) tako v destilirani vodi kot v 0,1 M HCl. Najbolje se je izkazala kombinacija lastne formulacije (tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) v 0,1 M HCl, ki je pokazala tako visok delež raztopljenosti, do 90 % glede na zatehtano klorogensko kislino, kot tudi enakomerno rast deleža raztopljenosti po času raztapljanja. Raztapljanje analitskega standarda klorogenske kisline v destilirani vodi ni bilo uspešno, saj je delež raztopljenosti začel padati s časom raztapljanja, prav tako je bil enak problem pri raztapljanju prehranskega dopolnila v 0,1 M HCl. Raztapljanje praškaste oblike klorogenske kisline v 0,1 M HCl je bilo obetavno, s konstantnim višanjem raztopljenega deleža skozi ves čas raztapljanja. S klorogensko kislino v praškasti obliki smo izvedli stresne teste, in sicer v 1 M HCl, v 1 M NaOH, v 4 % H2O2, destilirani vodi ter v fosfatnem pufru s pH 7,4. Izkazalo se je, da je klorogenska kislina najstabilnejša v 1 M HCl ter zadovoljivo stabilna v 4 % H2O2, kar nakazuje na izredno dobro antioksidativnosti klorogenske kisline. V 1 M NaOH se je klorogenska kislina popolnoma razgradila že po 24 urah, v destilirani vodi ter fosfatnem pufru pa je deloma spremenila obliko ter prešla iz 3-CQA v 4-CQA ter 5-CQA, kar smo potrdili z LC-MS/MS metodo.
Ključne besede: klorogenska kislina, raztapljanje, stresni testi, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

5.
Kontrolirano sproščanje febuksostata in določitev koncentracije v serumu in urinu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Marjetka Kouter, 2020, diplomsko delo

Opis: Febuksostat, zdravilo za zaviranje nastajanja sečne kisline, preprečuje napade putike. Protin, domače imenovan putika, je obolenje, ki predstavlja najpogostejši vnetni artitis pri moških, starejših od 40 let. V diplomskem delu smo v simulacijskih raztopinah (0,1 M HCl, fosfatni pufer s pH = 7,41 in deionizirana voda) kontrolno sproščali aktivno učinkovino febuksostat z metodo USP 1, ter določevali koncentracijo v različnih raztopinah, serumu in urinu. Za kvantifikacijo febuksostata sta bili uporabljeni občutlivi in specifični kromatografski metodi: tankoplastna kromatografija visoke ločljivosti (HPTLC) in tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Spreminjanju koncentracije febuksostata smo sledili z uporabo stresnih testov, staranja raztopin in kontroliranega raztapljanja v različnih simulacijskih raztopinah. Analizni metodi HPTLC in LC-MS/MS sta bili pripravljeni za določevanje koncentracije febuksostata v serumu in urinu. Najvišja vsebnost FEB po 24 h raztapljanja je bila zaznana v fosfatnem pufru. Z višanjem pH vrednosti topil smo ugotovili pozitiven vpliv na topnost FEB. S pomočjo stresnih testov smo določili degradacijo aktivne učinkovine. Najvišja degradacija se je pojavila pri uporabi 1M NaOH, kjer je po 48 h ostalo le še 0,03 % začetne mase FEB. Shranjevanje raztopin FEB pri višjih temperaturah povzroča staranje in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: febuksostat, kontrolirano raztapljanje, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 594; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
Preverjanje ustreznosti analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Proje, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preverja ustreznost analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin v izbranem zdravilu. Ustreznost metode za testiranje stabilnosti zdravil se preveri s pomočjo prisilnega oz. pospešenega razkroja aktivnih farmacevtskih učinkovin, zato je namen diplomskega dela določiti stresne pogoje, ki povzročajo razkroj, ter ovrednotiti spremembe vsebnosti aktivnih učinkovin. Za vse teste smo pripravili vzorce placeba, aktivnih učinkovin A in B ter vzorce zdravila. Vzorce smo izpostavili okolju prisilne oksidacije (0,03 % H2O2, sobna temperatura, 1 ura), povišani temperaturi za različne čase (raztopina, 60 °C, 1 ura, 1 ura 30 min, 2 uri), bazični hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami baze (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L NaOH, sobna temperatura, 5 min) ter kislinski hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami kisline (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L HCl, sobna temperatura, 20 min). Vzorce, izpostavljene stresnim pogojem, smo primerjali z nerazkrojenimi vzorci ter tako ugotavljali, kako različni stresni pogoji vplivajo na vsebnost aktivnih farmacevtskih učinkovin. Spremembe vsebnosti smo spremljali s HPLC-metodo, pri čemer smo ugotovili, da je izmed dveh aktivnih učinkovin zdravila učinkovina A ob izbranih stresnih pogojih manj dovzetna za razkroj od učinkovine B. Zanimivo je bilo spoznanje, da je aktivna učinkovina A bolj stabilna sama, nasprotno pa je učinkovina B bolj stabilna v zdravilu, torej v kombinaciji z učinkovino A in komponentami placeba. V vzorcih placeba, kot pričakovano, ni bilo prisotnih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Ugotovili smo, da je analitska metoda za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin A in B ustrezna za testiranje stabilnosti in kakovosti zdravila, saj z njo lahko zaznamo padce vsebnosti aktivnih farmacevtskih učinkovin.
Ključne besede: HPLC, ustreznost analitske metode, vsebnost aktivnih učinkovin, stresni testi, razkroj vzorcev
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1381; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
SANACIJA SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA
Štefka Metličar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju se natančneje ukvarjamo s procesom prve in druge sanacije bančnega sistema Republike Slovenije. Sanacija pomeni ozdravitev banke in ponovna vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Predstavlja celoto organizacijskih, finančnih in pravnih ukrepov, katerih cilj je odpraviti nezaželjene vzroke, ki ogrožajo ali vodijo k nesolventnosti bančnega sistema. V prvem delu diplomskega seminarja predstavljamo značilnosti slovenskega bančnega sistema, ustanovitev banke Slovenije, ter strukturo bančnega sistema. Nadaljujemo z definicijo sanacije, ter navedemo glavne vzroke sanacije bank po osamosvojitvi. Sanacijo natančneje definiramo in določimo zakonsko podlago za prvo in drugo bančno sanacijo pri nas. Predstavimo tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni, to so; stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke. Na koncu diplomskega seminarja primerjamo prvo in drugo sanacijo na podlagi izbranih kriterijev.
Ključne besede: sanacija, banka, bančni sistema, dokapitalizacija, stresni testi, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 2099; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (704,17 KB)

8.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1437; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici