| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kontrolirano sproščanje klorogenske kisline in njenih formulacij v simulacijskih raztopinah
Pia Keršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Klorogenske kisline so pomembne fenolne spojine, ki se jih pogosto najde v različnem sadju ter zelenjavi, daleč največjo vsebnost pa ima zelena kava. Te spojine imajo veliko pozitivnih učinkov, raziskave kažejo na protirakavo ter antioksidativno delovanje, prav tako pa pomagajo pri uravnavanju metabolizma lipidov ter sladkorjev. Sama ekstrakcija klorogenskih kislin iz njenih virov je otežena zaradi hitre degradacije ter izomerizacije klorogenskih kislin ter zmanjšane stabilnosti v raztopinah, zato se išče vedno nove ter izboljšane metode. Med uspešnejšimi metodami so bile metode LC-MS, ki smo jih za analizo vzorcev uporabili tudi mi. Za raziskovanje smo si izbrali 3-kofeoilkininsko kislino (3-CQA) , znano tudi pod imenom klorogenska kislina, saj je najpogostejša ter najbolj raziskana. Preverili smo njeno topnost v 0,1 M HCl, destilirani vodi, etanolu ter metanolu, ter ugotovili, da je bila največja topnost v etanolu, najmanjša pa v destilirani vodi. Nadalje smo preverili raztapljanje različnih oblik klorogenske kisline (v praškasti obliki oz. analitski standard, prehransko dopolnilo ter lastna formulacija stisnjene tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) tako v destilirani vodi kot v 0,1 M HCl. Najbolje se je izkazala kombinacija lastne formulacije (tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) v 0,1 M HCl, ki je pokazala tako visok delež raztopljenosti, do 90 % glede na zatehtano klorogensko kislino, kot tudi enakomerno rast deleža raztopljenosti po času raztapljanja. Raztapljanje analitskega standarda klorogenske kisline v destilirani vodi ni bilo uspešno, saj je delež raztopljenosti začel padati s časom raztapljanja, prav tako je bil enak problem pri raztapljanju prehranskega dopolnila v 0,1 M HCl. Raztapljanje praškaste oblike klorogenske kisline v 0,1 M HCl je bilo obetavno, s konstantnim višanjem raztopljenega deleža skozi ves čas raztapljanja. S klorogensko kislino v praškasti obliki smo izvedli stresne teste, in sicer v 1 M HCl, v 1 M NaOH, v 4 % H2O2, destilirani vodi ter v fosfatnem pufru s pH 7,4. Izkazalo se je, da je klorogenska kislina najstabilnejša v 1 M HCl ter zadovoljivo stabilna v 4 % H2O2, kar nakazuje na izredno dobro antioksidativnosti klorogenske kisline. V 1 M NaOH se je klorogenska kislina popolnoma razgradila že po 24 urah, v destilirani vodi ter fosfatnem pufru pa je deloma spremenila obliko ter prešla iz 3-CQA v 4-CQA ter 5-CQA, kar smo potrdili z LC-MS/MS metodo.
Ključne besede: klorogenska kislina, raztapljanje, stresni testi, LC-MS/MS
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Kontrolirano sproščanje febuksostata in določitev koncentracije v serumu in urinu
Marjetka Kouter, 2020, diplomsko delo

Opis: Febuksostat, zdravilo za zaviranje nastajanja sečne kisline, preprečuje napade putike. Protin, domače imenovan putika, je obolenje, ki predstavlja najpogostejši vnetni artitis pri moških, starejših od 40 let. V diplomskem delu smo v simulacijskih raztopinah (0,1 M HCl, fosfatni pufer s pH = 7,41 in deionizirana voda) kontrolno sproščali aktivno učinkovino febuksostat z metodo USP 1, ter določevali koncentracijo v različnih raztopinah, serumu in urinu. Za kvantifikacijo febuksostata sta bili uporabljeni občutlivi in specifični kromatografski metodi: tankoplastna kromatografija visoke ločljivosti (HPTLC) in tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Spreminjanju koncentracije febuksostata smo sledili z uporabo stresnih testov, staranja raztopin in kontroliranega raztapljanja v različnih simulacijskih raztopinah. Analizni metodi HPTLC in LC-MS/MS sta bili pripravljeni za določevanje koncentracije febuksostata v serumu in urinu. Najvišja vsebnost FEB po 24 h raztapljanja je bila zaznana v fosfatnem pufru. Z višanjem pH vrednosti topil smo ugotovili pozitiven vpliv na topnost FEB. S pomočjo stresnih testov smo določili degradacijo aktivne učinkovine. Najvišja degradacija se je pojavila pri uporabi 1M NaOH, kjer je po 48 h ostalo le še 0,03 % začetne mase FEB. Shranjevanje raztopin FEB pri višjih temperaturah povzroča staranje in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: febuksostat, kontrolirano raztapljanje, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 117; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

3.
Preverjanje ustreznosti analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin
Nika Proje, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preverja ustreznost analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin v izbranem zdravilu. Ustreznost metode za testiranje stabilnosti zdravil se preveri s pomočjo prisilnega oz. pospešenega razkroja aktivnih farmacevtskih učinkovin, zato je namen diplomskega dela določiti stresne pogoje, ki povzročajo razkroj, ter ovrednotiti spremembe vsebnosti aktivnih učinkovin. Za vse teste smo pripravili vzorce placeba, aktivnih učinkovin A in B ter vzorce zdravila. Vzorce smo izpostavili okolju prisilne oksidacije (0,03 % H2O2, sobna temperatura, 1 ura), povišani temperaturi za različne čase (raztopina, 60 °C, 1 ura, 1 ura 30 min, 2 uri), bazični hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami baze (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L NaOH, sobna temperatura, 5 min) ter kislinski hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami kisline (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L HCl, sobna temperatura, 20 min). Vzorce, izpostavljene stresnim pogojem, smo primerjali z nerazkrojenimi vzorci ter tako ugotavljali, kako različni stresni pogoji vplivajo na vsebnost aktivnih farmacevtskih učinkovin. Spremembe vsebnosti smo spremljali s HPLC-metodo, pri čemer smo ugotovili, da je izmed dveh aktivnih učinkovin zdravila učinkovina A ob izbranih stresnih pogojih manj dovzetna za razkroj od učinkovine B. Zanimivo je bilo spoznanje, da je aktivna učinkovina A bolj stabilna sama, nasprotno pa je učinkovina B bolj stabilna v zdravilu, torej v kombinaciji z učinkovino A in komponentami placeba. V vzorcih placeba, kot pričakovano, ni bilo prisotnih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Ugotovili smo, da je analitska metoda za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin A in B ustrezna za testiranje stabilnosti in kakovosti zdravila, saj z njo lahko zaznamo padce vsebnosti aktivnih farmacevtskih učinkovin.
Ključne besede: HPLC, ustreznost analitske metode, vsebnost aktivnih učinkovin, stresni testi, razkroj vzorcev
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 599; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
SANACIJA SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA
Štefka Metličar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju se natančneje ukvarjamo s procesom prve in druge sanacije bančnega sistema Republike Slovenije. Sanacija pomeni ozdravitev banke in ponovna vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Predstavlja celoto organizacijskih, finančnih in pravnih ukrepov, katerih cilj je odpraviti nezaželjene vzroke, ki ogrožajo ali vodijo k nesolventnosti bančnega sistema. V prvem delu diplomskega seminarja predstavljamo značilnosti slovenskega bančnega sistema, ustanovitev banke Slovenije, ter strukturo bančnega sistema. Nadaljujemo z definicijo sanacije, ter navedemo glavne vzroke sanacije bank po osamosvojitvi. Sanacijo natančneje definiramo in določimo zakonsko podlago za prvo in drugo bančno sanacijo pri nas. Predstavimo tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni, to so; stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke. Na koncu diplomskega seminarja primerjamo prvo in drugo sanacijo na podlagi izbranih kriterijev.
Ključne besede: sanacija, banka, bančni sistema, dokapitalizacija, stresni testi, slaba banka
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (704,17 KB)

5.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici