| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metode za obvladovanje stresa
Jernej Mergeduš, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Stres je danes vzrok za mnogo bolezni in negativno vpliva na kakovost življenja v celotni družbi. Je prirojen odziv, katerega lahko zaznamo s poznavanjem simptomov. Pomembno je, da ga zgodaj prepoznamo ter sestavimo načrt obvladovanja. V diplomskem delu smo predstavili metode, s katerimi lahko preprečimo ali zmanjšamo stres, ter tako izboljšamo svoje psihično in fizično zdravje. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela, s pregledom znanstvene in strokovne literature. Med seboj smo primerjali mnenja različnih avtorjev, ki so nas pripeljala do odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z opisanimi metodami za obvladovanje stresa, kot so tehnike sproščanja, joga, meditacija, psihoterapija in avtogeni trening, uspešno zmanjšamo ali odpravimo stres. Pomembno je, da posamezniki prepoznajo stres ter poznajo metode, s katerimi ga lahko zmanjšajo. Predvsem so učinkovite metode, ki nas sprostijo in aktivirajo našo zavest. Pomembna je tudi zdrava prehrana, gibanje ter dobri medosebni odnosi. Kadar stresa ne zmoremo obvladovati sami, je najbolje poiskati strokovno pomoč. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da ljudje slabo obvladujejo stres, čeprav se ga mnogo ljudi zaveda in pozna metode za obvladovanje stresa. Menimo, da bi morali metode obvladovanja stresa predstaviti ljudem čim bolj zgodaj, že v otroštvu, saj smo v tem starostnem obdobju že močno izpostavljeni stresu. To bi pripomoglo k izboljšanju celostnega zdravja v družbi, boljš
Ključne besede: stresorji, stresni odziv, tehnike sproščanja, dihanje, gibanje, prehrana.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 2282; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
DEJAVNIKI IN PREMAGOVANJE STRESA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Karmen Adamič Zlodej, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko se vse odvija z neverjetno hitrostjo in imamo občutek, da se naše življenje izmika nadzoru. Kljub vsemu tehnološkemu in informacijskemu napredku, ki nam lajša vsakodnevno delo in naloge, imamo vse prepogosto občutek, da se vedno težje upiramo vsakdanjim pritiskom. Ta moderni način življenja nam prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, s katerimi smo vsakodnevno preobremenjeni, posledica tega pa je, da lahko posameznika privedejo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki posameznika ogrožajo ali ga iztirjajo. V preteklosti je stres pomagal ljudem ohranjati življenja in preživeti skozi tisočletja, z razvojem civilizacije pa se vzroki stresa vztrajno spreminjajo. Ko posameznik zazna nevarnost, ki je lahko realna ali namišljena, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na srečanje s to nevarnostjo, temu pravimo stresni odziv. Namen stresnega odziva je, da posameznika ščiti pred nevarnostmi in mu pomaga, da se uspešno spoprime s tekočimi in dnevnimi obveznostmi. Vse pogosteje se preobremenjenost s stresom pojavlja v delovnem okolju. Prevelik obseg dela, kratki izvedbeni roki, hiter tempo odločanja in še bi lahko naštevali. Zato smo se odločili, da stres in dejavnike stresa v diplomskem delu podrobneje predstavimo. Prvo poglavje zajema uvod, v drugem poglavju opredelimo pomen stresa, v tretjem poglavju raziščemo, kateri dejavniki stresa vplivajo na delovno okolje, v četrtem poglavju proučimo strategije premagovanja stresa posameznika in organizacije. V zadnjem delu pa s pomočjo ankete podamo ugotovitve raziskave o vplivu stresa posameznikov v Organizaciji X.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni odziv, dejavniki stresa, stres v delovnem okolju, premagovanje stresa
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 569; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti
Katja Kerman, Špela Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravje in blagostanje aktivne delovne populacije je močno določeno z delovnim okoljem in obremenitvami, s katerimi so soočeni zaposleni. Stres na delovnem mestu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem in telesnem zdravju. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil eksperimentalno proučiti takojšnje učinke izpostavljenosti stresnim delovnim pogojem na samooceno stresa in fiziološki stresni odziv, merjen z indikatorji variabilnosti v srčnem utripu, ter dodatno proučiti potencialno moderatorsko vlogo osebnostnih spremenljivk. Končni vzorec je sestavljalo 79 študentov Univerze v Mariboru, starih med 19 in 28 let, ki so bili enakovredno porazdeljeni med štiri eksperimentalne pogoje glede na Karasekov model delovnih zahtev in nadzora (1979). Vpliv neodvisnih spremenljivk (delovni pogoji po Karasekovem modelu) na odvisne (samoocena stresa, fiziološki odziv) sva preverjali preko razlike med izvajanjem delovne naloge in med sproščanjem ter preko stopnje samoocene stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je zgolj nadzor statistično pomembno negativno napovedoval samooceno stresa. Niti zahteve niti nadzor nista statistično pomembno napovedovala fiziološkega stresnega odziva. Prav tako ni bilo statistično pomembnega interakcijskega učinka. Izpostavili pa so se nekateri osebnostni moderatorji učinkov delovnih pogojev na stresni odziv. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost proučevanja individualnih razlik pri učinkih stresnih delovnih pogojev.
Ključne besede: variabilnost v srčnem utripu, Karasekov model delovnih zahtev in nadzora, fiziološki stresni odziv, eksperiment, individualne razlike
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1305; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici