| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES V DELOVNEM OKOLJU V PODJETJU ZAVAROVALNICA MARIBOR
Petra Vujinić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stresa v delovnem okolju je vedno več. Povečal se je predvsem zaradi vedno večjih zahtev, ki jih imajo delodajalci do zaposlenih (hitre spremembe v delovnem okolju, tekmovanja in stremljenja k visokim delovnim rezultatom ...). Stres pa ni prisoten samo na vodstvenih delovnih mestih, temveč pri vseh delovnih situacijah. V magistrskem delu smo proučevali stres v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na teorijo o stresu, stresu v delovnem okolju, vzrokih in na to, kako stres preprečiti. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o stresu v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Z analizo stresa v izbranem podjetju smo želeli ugotoviti, če je v Zavarovalnici Maribor prisoten stres, ali je stopnja stresa močnejša pri zaposlenih na terenu (prodajni svetovalci) ali med zaposlenimi v podpornih službah in ali starost ter spol zaposlenih vplivata na stopnjo stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je delo v Zavarovalnici Maribor stresno, vendar pa posamezna delovna mesta niso stresna. To pomeni, da je stres na splošno prisoten, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja. Da so se posamezna delovna mesta pokazala kot nestresna, je posledica tega, da v anketo niso bili vključeni zaposleni, ki delajo na višjih delovnih mestih, saj bi potem bili rezultati bistveno drugačni. Zanimivo je tudi to, da stopnja stresa v Zavarovalnici Maribor ni odvisna od spola zaposlenih, prav tako ne obstaja povezava med starostnimi skupinami in stopnjo stresa, ter da vrsta zaposlitve ne vpliva na stopnjo doživljanja stresa.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stres v delovnem okolju, modeli stresa, viri stresa, individualni stresorji, organizacijski stresorji, preprečevanje stresa, strategije spoprijemanja s stresom, odpravljanje stresa.
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 2076; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (760,56 KB)

2.
DOŽIVLJANJE STRESA PRI PROJEKTNEM DELU V ABANKI VIPA
Milenka Kvaternik, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu, sredi gospodarske recesije in strmega tehnološkega razvoja, je stres vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, organizacije in države. Stres na delovnem mestu ima ekonomske posledice, zato ta problem raziskujejo številna področja, kot so medicina, psihologija, ekonomija in sociologija, ki pripravljajo preventivne ukrepe za njegovo zmanjšanje. Namen diplomskega dela je ugotoviti in prikazati prisotnost stresa na delovnem mestu, predstaviti posledice stresa in pomen pravočasnega prepoznavanja in obvladovanja stresa posameznika in organizacije. Teoretični del diplomske naloge opredeljuje pojem stres, njegove dejavnike, simptome in škodljive posledice za človeški organizem. Poseben poudarek je namenjen ugotavljanju tistih dejavnikov stresa in odkrivanju težav, kot posledic stresa, ki najbolj škodljivo delujejo na zaposlene in vplivajo na proces dela, njegovo učinkovitost, medsebojne odnose in komunikacijo zaposlenih, ki se odraža v rezultatih poslovanja organizacije. Z empirično raziskavo, ki je predstavljena in opisana v drugem delu diplomske naloge, smo obravnavali in analizirali ravni stresa pri projektnem delu v Abanki Vipa d. d. Ugotovili smo, da so glavni dejavniki stresa prevelik obseg dela, prekratki roki za izvedbo, slabo obveščanje s strani vodstva in občutek osebne odgovornosti za uspeh podjetja. Najbolj izražene težave, ki so posledice stresa, so slabša koncentracija in pozabljivost, prezrte podrobnosti, upad delovne vneme in volje za razreševanje sporov. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali predloge za izboljšanje.
Ključne besede: - stres na delovnem mestu, - dejavniki stresa v delovnem okolju, - vpliv stresa na delovno storilnost, - orodja za obvladovanje stresa posameznika, - ukrepi organizacije za zmanjšanje stresa.
Objavljeno: 02.07.2013; Ogledov: 888; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
DEJAVNIKI IN PREMAGOVANJE STRESA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Karmen Adamič Zlodej, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko se vse odvija z neverjetno hitrostjo in imamo občutek, da se naše življenje izmika nadzoru. Kljub vsemu tehnološkemu in informacijskemu napredku, ki nam lajša vsakodnevno delo in naloge, imamo vse prepogosto občutek, da se vedno težje upiramo vsakdanjim pritiskom. Ta moderni način življenja nam prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, s katerimi smo vsakodnevno preobremenjeni, posledica tega pa je, da lahko posameznika privedejo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki posameznika ogrožajo ali ga iztirjajo. V preteklosti je stres pomagal ljudem ohranjati življenja in preživeti skozi tisočletja, z razvojem civilizacije pa se vzroki stresa vztrajno spreminjajo. Ko posameznik zazna nevarnost, ki je lahko realna ali namišljena, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na srečanje s to nevarnostjo, temu pravimo stresni odziv. Namen stresnega odziva je, da posameznika ščiti pred nevarnostmi in mu pomaga, da se uspešno spoprime s tekočimi in dnevnimi obveznostmi. Vse pogosteje se preobremenjenost s stresom pojavlja v delovnem okolju. Prevelik obseg dela, kratki izvedbeni roki, hiter tempo odločanja in še bi lahko naštevali. Zato smo se odločili, da stres in dejavnike stresa v diplomskem delu podrobneje predstavimo. Prvo poglavje zajema uvod, v drugem poglavju opredelimo pomen stresa, v tretjem poglavju raziščemo, kateri dejavniki stresa vplivajo na delovno okolje, v četrtem poglavju proučimo strategije premagovanja stresa posameznika in organizacije. V zadnjem delu pa s pomočjo ankete podamo ugotovitve raziskave o vplivu stresa posameznikov v Organizaciji X.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni odziv, dejavniki stresa, stres v delovnem okolju, premagovanje stresa
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 284; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
POVEZANOST NERAVNOVESJA MED TRUDOM IN NAGRADO V DELOVNEM OKOLJU Z INDIKATORJI TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Larisa Cvilak, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko teorij preučuje stres v delovnem okolju. V tej raziskavi smo se osredotočili za model ERI preučevanja stresa, ki se osredotoča na razmerje med trudom, vloženim v delo in nagrado, ki jo za trud pričakujemo. Neravnovesje med trudom in nagrado lahko namreč vodi v občutenje stresa na delovnem mestu, s stresom pa se povezujejo tudi številni psihološki in fizični indikatorji zdravja. Tako smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike med skupinami zaposlenih v depresivni simptomatiki, izgorelosti, krvnemu pritisku in razmerju obsega pasu ter višino glede na razmerje ERI, prav tako visoko oz. nizko predanost delu in kakšna je razlika, če pogledamo še interakcijo obojega. Raziskave, ki je potekala v okviru projekta ZdravUm, se je udeležilo 97 zaposlenih iz različnih poklicnih skupin. Reševali so vprašalnik ERI-Q (Siegrist, 2013), vprašalnik izgorelosti OLBI – The Oldenburg Burnout Inventory (Demerouti idr. 2001) in vprašalnik o bolnikovem zdravju 9 oz. PHQ-9 (Patient Health Questionnaire 9) (Kroenke in Spitzer, 2002). Poleg tega smo udeležencem izmerili še krvni pritisk ter obseg pasu in višino, da smo lahko izračunali razmerje med njima. Rezultati so pokazali, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo o več depresivnih simptomih kot zaposleni, ki delu niso prekomerni predani. Razlika se je pokazala kot statistično pomembna. Pokazal pa se je tudi statistično pomemben pogojen učinek interakcije razmerja ERI in prekomerne predanosti glede prisotnosti depresivnih simptomov. O več depresivnih simptomih tako poročajo zaposleni z neugodnim razmerjem in visoko prekomerno predanostjo v primerjavi z zaposlenimi z neugodnim ERI razmerjem in nizko predanostjo. V nadaljevanju smo odkrili, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo tudi o več simptomih izgorelosti kot zaposleni, ki delu niso prekomerno predani. Tudi tukaj je razlika med njimi statistično pomembna. Ugotovitve v nadaljevanju pa se niso izkazale kot statistično pomembne. Razlike med zaposlenimi v poročanju o zgornjem oz. spodnjem krvnem pritisku glede na prekomerno predanost, razmerje ERI ali interakcijo obojega nismo odkrili. Prav tako ni statistično pomembna razlika med skupinama zaposlenih z neugodnim/ugodnim ERI razmerjem glede razmerja med obsegom pasu in višino. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se stres na delovnem mestu povezuje s psihološkimi indikatorji zdravja. Zaradi tega je zelo pomembno poskrbeti za zdravje zaposlenih. Psihologi smo tukaj strokovni delavci, ki lahko k temu pripomoremo. Delodajalce in zaposlene moramo ozaveščati o problemu, jim nuditi pomoč ter jih učiti o strategijah spoprijemanja, saj le skupaj lahko naredimo korak naprej v preprečevanju stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: neravnovesje med trudom in nagrado, model ERI, stres v delovnem okolju, depresivna simptomatika, izgorelost, krvni pritisk, razmerje med obsegom pasu in višino
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 295; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (781,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici