| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko delo
Kaja Lašič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Ključne besede: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko delo
Maša Rus, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi. Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah. Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku. Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 406; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (605,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici