2.
Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko deloMaša Rus, 2020, magistrsko delo
Opis: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi.
Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah.
Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom.
Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku.
Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1247; Prenosov: 241
Celotno besedilo (605,60 KB)
