1. Stres in načini premagovanja stresa na delovnem mestu v podjetju "x"Jahir Zulfaj, 2024, diplomsko delo Opis: Pogostost soočanja s stresom je individualna, vendar se lahko strinjamo, da vsak izmed nas dnevno občuti določeno stopnjo stresa. Delovni stres postaja vse pogostejši pojav v sodobnem času. Medtem ko nizka raven stresa ne povzroča negativnih posledic, lahko visoka raven stresa škoduje tako posamezniku kot podjetju. Stres je lahko pozitiven, saj nas spodbuja in motivira, ali pa negativen, kadar se soočamo s situacijami, v katerih se počutimo nemočne in zaskrbljene. Vzroki za stres so številni in vključujejo vsakodnevne napore na različnih življenjskih področjih. Ti stresorji lahko povzročajo različne simptome, ki vplivajo na posameznikovo zdravje in se lahko kažejo na telesni, duševni ali vedenjski ravni. Visoka raven teh simptomov lahko privede do negativnih posledic za posameznika in organizacijo ter vpliva na njeno uspešnost. S tehnikami, kot so telesna aktivnost, sprostitvene tehnike, zdrava prehrana, kakovosten spanec in podobno, lahko občutno zmanjšamo in preprečimo stres. Premagovanje stresa je pomembno tudi za organizacije, ki lahko z različnimi strategijami in ukrepi pomagajo zaposlenim pri ohranjanju dobrega počutja na delovnem mestu in učinkovitem opravljanju nalog. V empiričnem delu smo na podlagi teoretičnih informacij in podatkov preverili raven stresa v izbranem podjetju ter analizirali pridobljene rezultate. Ugotovili smo, da je znotraj podjetja v večji meri prisoten stres, in podali predloge za izboljšanje ukrepov.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, povzročitelji stresa, preprečevanje in premagovanje stresa.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Soočanje s stresom na delovnem mestu in njegov vpliv na kakovost družinskega življenjaPetra Vršnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V sodobnem svetu je žal stres del vsakdanjika, še prav posebej je pogosto posledica neurejenih in zaostrenih delovnih pogojev. V takšnem primeru se zaposleni, ki imajo družine in številne obveznosti izven delovnega časa soočajo s številnimi izzivi. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu prištevamo preobremenjenost z delom, nepredvidljivi urniki, slabi medsebojni odnosi … Predvsem je ključno, da posledice stresa na delovnem mestu posameznika vplivajo na učinkovitost pri delu, istočasno tudi na družinsko življenje.
Namen: Namen naloge je bil predvsem narediti pregled nad dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu ter opredeliti, kako ti vplivajo na kakovost družinskega življenja. S pomočjo predhodno pripravljene ankete in njenih rezultatov smo dobili vpogled v dejansko stanje in trenutno problematiko. Na osnovi rezultatov smo oblikovali priporočila, ki bodo pripomogla pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu z namenom ohranjanja kakovosti življenja.
Metode dela:
Naloga je bila sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj teoretičnega dela smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo. Literatura je zajemala literaturo zadnjih deset, v domačem in tujem jeziku (angleščina). Teoretičnemu delu je sledil empiričen del. Empiričen del smo izvedli s pomočjo vprašalnika: Anketiranje se je izvajalo s pomočjo spletne ankete (1KA). V raziskavo je bilo vključenih 96 anketirancev.
Rezultati:
Večina anketirancev je potrdila (50 %), da je stres na njihovem delu prisoten. Anketiranci so tudi na vprašanje glede zahtevnosti dela po večini odgovorili, da je njihovo delo zahtevno. Od zaposlenih v veliki meri se zahteva, da so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Tudi odgovor včasih je pritrdilen. Več kot 57 % anketirancev je bilo tistih, ki so mnenja, da delo vpliva na zasebno življenje. Anketiranci so po večini navedli, da imajo dobre odnose z družinskimi člani, tako s partnerji, kot tudi z otroki.
Razprava in zaključek: Z rezultati ankete in pregledom literature smo prispevali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovosti družinskega življenja s poudarkom na zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Rezultati ankete so podali tudi sliko o trenutnem stanju obravnavane problematike, obenem pa bodo pripomogli pri nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: delovno mesto, stres, vpliv stresa na družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (707,18 KB) |
3. Kromatografske metode za določevanje biooznačevalcev lipidne peroksidacije iz fizioloških vzorcev : magistrsko deloAmadeja Prša, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo razvili in validirali kromatografske metode za določanje biomarkerjev lipidne peroksidacije v fizioloških vzorcih, s poudarkom na malondialdehidu (MDA), ki je ključni kazalec oksidativnega stresa. Uporabili smo tehnike plinske kromatografije z masno spektrometrijo (GC-MS) in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogočajo visoko občutljivost in selektivnost pri analizi kompleksnih bioloških vzorcev, kot je serum. Validacija metod je vključevala oceno linearnosti, ponovljivosti, točnosti in mej zaznave (LOD) za MDA in sorodne spojine. Poleg tega smo izvajali teste antioksidativne kapacitete, kot so DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in TAC, da bi ocenili sposobnost seruma in drugih vzorcev pri nevtralizaciji prostih radikalov. Rezultati kažejo, da so razvite metode natančne, občutljive in primerne za analizo MDA v fizioloških vzorcih. Ugotovili smo, da koncentracije MDA korelirajo z intenzivnostjo oksidativnega stresa, kar potrjuje uporabnost teh biomarkerjev pri spremljanju patoloških stanj. Poleg tega smo pokazali, da ima serum pomembno antioksidativno kapaciteto, ki jo je mogoče učinkovito ovrednotiti z uporabo kombinacije različnih testov. Magistrsko delo prispeva k razvoju naprednih analitskih orodij za raziskave oksidativnega stresa, ki so ključnega pomena za razumevanje vpliva lipidne peroksidacije na zdravje in bolezni ter za razvoj novih terapevtskih strategij.
Ključne besede: Oksidativni stres, lipidna peroksidacija, malondialdehid, testi antioksidativnosti, kromatografske metode (GC-MS, LC-MS/MS).
Objavljeno v DKUM: 27.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,26 MB) |
4. |
5. Vpliv joge v nosečnosti na variabilnost srčne frekvence in sinhronizacijo srčno-žilnega sistema z dihanjem po izpostavljenosti stresuIvan Žebeljan, 2024, doktorska disertacija Opis: Vadba joge v nosečnosti bi lahko pozitivno vplivala na potek nosečnosti preko delovanja na avtonomni živčni sistem nosečnice. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv vadbe joge v nosečnosti na avtonomno živčevje z meritvami variabilnosti srčne frekvence (HRV) in kardiorespiratorne sinhronizacije.
Vključili smo 69 nosečnic: 33 jih je redno vadilo jogo in 36 kontrol. Trikrat tekom nosečnosti smo opravili meritve HRV in faznih kardiorespiratornih sinhronizacijskih indeksov. Meritve smo opravili pred in po vadbi joge (ali 30-minutnem sprehodu v kontrolni skupini) v mirovanju ter med in po testu pomnjenja (mentalnemu stresu). Za statistično analizo smo uporabili 2x3x2 tri-smerno analizo variance. Statistično značilnost smo določili pri p<0,05.
Analiza HRV je pokazala povečane vrednosti HRV kazalcev, kar nakazuje na povečano parasimpatično aktivnost v mirovanju ter med in po izpostavljenosti stresu pri nosečnicah, ki so vadile jogo (vse p vrednosti <0,01). Statistično pomembnih razlik v kardiorespiratorni sinhronizaciji med skupinama ni bilo.
Vadba joge v nosečnosti je povezana z višjo parasimpatično aktivnostjo, ki se kaže s povišanimi kazalci HRV v mirovanju ter ob akutnem stresu. Ob redni vadbi ti učinki vztrajajo skozi celotno nosečnost.
Ključne besede: joga, nosečnost, variabilnost srčne frekvence, kardiorespiratorna sinhronizacija, mentalni stres
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (3,56 MB) |
6. Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centruArijana Smajlović, 2024, magistrsko delo Opis: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA).
En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05).
Ključne besede: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. Ravnovesje poklicnega in zasebnega življenja v zasebnem in javnem sektorjuPatricia Smolej, 2024, magistrsko delo Opis: Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.
Ključne besede: ravnovesje, poklicno življenje, zasebno življenje, stres
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Stres na delovnem mestu in njegove posledice na ravni organizacijeKristina Momčilov, 2024, diplomsko delo Opis: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,11 MB) |
9. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize.
Ključne besede: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Prisotnost tesnobe in spoprijemanje z njo pri športnikih : diplomsko deloMiha Šmon, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali strategije in tehnike za spoprijemanje s tesnobo ter njen vpliv na športnikovo delovanje v izbrani disciplini športa. Ugotavljali smo, kako tesnoba in stres vplivata na fizično in mentalno zdravje športnikov, ki so vsakodnevno izpostavljeni visokim stresnim obremenitvam, tako v športu kot v samem življenju. Namen diplomskega dela je bil raziskati in pojasniti strategije in tehnike, ki lahko pozitivno pomagajo športnikom v boju proti tesnobi. Prav tako smo želeli, da športniki preberejo to delo ter izberejo ustrezne strategije in tehnike za obvladovanje tesnobe ter se zavedajo posledic neukrepanja ob zaznanih znakih tesnobe oziroma stresa. Za preverjanje poznavanja teh strategij med športniki smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, s katerim smo preverili, katere strategije in tehnike za premagovanje tesnobe športniki najpogosteje uporabljajo in kakšni so njihovi učinki. Športniki so se med svojim športnim udejstvovanjem že srečali s tesnobo, čustveno stisko ali nervozo. Prišli smo tudi do potrditve, da tesnoba negativno vpliva na duševno počutje športnikov, posledično pa tudi na njihovo športno izvedbo oziroma uspešnost. Strategije za spoprijemanje s tesnobo imajo pomembno vlogo pri tem, da športnika spodbudijo k aktivnemu soočanju s težavami in izzivi, ki mu stojijo naproti.
Ključne besede: tesnoba, stres, športniki, strategije za uravnavanje stresa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,15 MB) |
