| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 494
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obvladovanje stresa v podjetju x
Iva Mecilošek, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika. Lahko bi ga opisali kot odziv na življenjske izkušnje. Je dogajanje med posameznikom in zunanjim svetom. V današnjem času, besedo stres slišimo zelo pogosto, saj postaja velik problem delovnega sveta. Stres prizadene posameznika, zaposlene v podjetju ter tudi organizacijo. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na stres kot posameznika ter organizacijo. Spoznali smo, da nam vsakodnevne dejavnosti predstavljajo stres in da se iz začetne faze lahko preveli v končno fazo, kot je posledica izgorevanje. Posamezniku se naprej začnejo pojavljat simptomi, potem pa posledice. Da bi ga, kar se da obvladovali je pomembno, da se stresa zavedamo in ga probamo čimprej odpravit. Za to smo tekom pisanja diplomskega projekta spoznali, da je pomembno, da se zdravo prehranjujemo, imamo dobro fizično pripravljenost, ter se izogibamo alkoholu, kajenju. Ugotovili smo, da je stres na delovnem mestu dandanes zelo prisoten in da ima velik vpliv na organizacijo kot celoto. Veliko stresorjev kot je preobremenjenost, slab odnos s sodelavci, napredovanje, mobing na delovnem mestu vodijo v delovni stres. Bolje kot smo raziskovali stres na delovnem mestu, smo prišli do spoznanja, da ni vsak stres na delovnem mestu negativen, lahko je tudi pozitiven, v smislu nagrajevanja, motiviranja, dobrega vodenja in dobra razporeditev delovnih nalog zaposlenih. Da bi bilo stresa na delovnem mestu čim manj, je pomembno da imamo dobro socialno podporo, pozitivno naravnanost, dobre delovne pogoje itd. V empiričnem delu diplomskega projekta smo preverili teorijo o podjetju X, kako se zaposleni spopadajo z obvladovanjem stresa v podjetju, ter ali ima stres posledice na njihove medsebojne odnose. V pomoč nam je bil anketni vprašalnik, katerega smo sestavili na podlagi naših hipotez. Z odgovori zaposlenih v podjetju X, smo prišli do željenih rezultatov glede na naše postavljene hipoteze. Prvo hipotezo, da je COVID19 – kriza zelo vplivala na zaposlene v podjetju X smo potrdili, drugo hipotezo da imajo vodilni in vodstvo več stresa kot zaposleni na nižjih nivojih tudi. Ter tretjo, četrto in zadnjo prav tako, ki se glasijo, da ženske občutijo večji stres kot moški in da stres lahko na zaposlene vpliva tudi pozitivno, v smislu nagrajevanja, motiviranja. Zadnjo hipotezo smo prav tako potrdili, saj zaposleni v podjetju X, menijo da stres na medsebojne odnose vpliva občasno oz. pogosto. Bolj podrobneje smo hipoteze ter tudi ostala vprašanja v anketnem vprašalniku predstavili v diplomskem projektu.
Ključne besede: Stres, podjetje, stres na delovnem mestu, faze stresa, medsebojni odnosi, premagovanje stresa.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Analiza stresa na delovnem mestu policista na Policijski upravi Kranj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Damjana Filip, 2022, diplomsko delo

Opis: Poklic policista je zagotovo eden izmed bolj stresnih, zato je že sama izbira primernih kandidatov za zaposlitev izrednega pomena. Pri svojem delu morajo policisti delovati zakonito in strokovno, ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Poznati morajo zakone, uredbe in spremljati spremembe na tem področju. Policisti pri opravljanju policijskih nalog lahko uporabijo prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper kršitelje, ti pa morajo biti uporabljeni po načelu sorazmernosti. Pri svojem delu, ki je pretežno terensko se nemalokrat znajdejo v različnih stresnih situacijah, tudi nevarnih postopkih, zato imajo na voljo 24 urno psihološko pomoč. Na voljo imajo tudi podporo policijskih zaupnikov, katero zagotavljajo kolegi iz njihovih vrst. V diplomskem delu smo predstavili možnosti zagotavljanja omenjenih pomoči, z izvedeno anketo na Policijski upravi Kranj pa smo ugotavljali v kolikšni meri se zaposleni na delovnem mestu policista za tovrstno pomoč odločajo ali pa morda pomoči ne sprejmejo zaradi predsodkov. Predpostavljali smo, da policisti stres občutijo, vendar se z njim ustrezno in pravočasno soočijo. V okviru anketne smo uporabili tudi prilagojen vprašalnik operativnega in vprašalnik organizacijskega stresa s katerima smo ugotavljali kateri stresorji so policistom povzročili največ stresa v zadnjih 6 mesecih. Izvedli smo tudi intervju z Mirjano Savić, višjo policijsko inšpektorico - psihologinjo. V diplomskem delu smo predstavili izbirni postopek za policiste kandidate. Opredelili smo vrste, simptome ter faze stresa. Pozornost smo namenili stresorjem na delovnem mestu policista ter preučili kakšne posledice ima stres na posameznika kot tudi na organizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, policist, stres, faze stresa, delovno mesto, stresorji, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Odnos med akademskim stresom in pomanjkanjem spanja ter njuna povezava z (ne)zmožnostjo čustvene regulacije : magistrsko delo
Ajda Mlakar, 2022, magistrsko delo

Opis: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Ključne besede: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 59; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

5.
Psihološka pomoč poklicnim gasilcem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klemen Bohinec, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je povzeta raziskava o vplivu stresnih situacij in psihološki pomoči poklicnim gasilcem. Pomen psihološke pomoči interventnim službam se povečuje, vpeljava sistema pomoči pa je postopna in skladna s potrebami. Psihološka pomoč se nudi reševalcem nujne medicinske pomoči, poklicnim gasilcem, policistom in vojakom. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj je stres, kako vpliva na poklicnega gasilca in kakšen je sistem psihološke pomoči v poklicnih gasilskih enotah. Raziskava je bila opravljena s pomočjo strokovne literature, tujih raziskav in anketiranjem. Anketa je bila izvedena med poklicnimi gasilci Gasilsko reševanje službe Kranj. V anketi je sodelovalo 39 poklicnih gasilcev, ki so podali odgovore na različne tipe zastavljenih vprašanj. S pomočjo odgovorov anketirancev je bilo podano mnenje o doživljanju stresnih situacij na interveniranju oziroma pri opravljanju dela ter o podpori in psihološki pomoči, ki so jo deležni. Stres je med poklicnimi gasilci prisoten in povzroča občutke nelagodja, spopadanje s situacijo pa je odvisno od vsakega posameznika. Določeni posamezniki potrebujejo pri spopadanju s stresom in njegovimi posledicami več zunanje pomoči, bodisi s strani družine ali sodelavcev bodisi s strani strokovno usposobljenega osebja. Viri samopomoči so različni in odvisni od posameznikovih navad. Diplomsko delo je s pomočjo raziskave dokazalo, da je stres vedno bolj prisoten. Poklicni gasilci so med bolj izpostavljenimi, zato je odločitev o vpeljavi sistema psihološke pomoči pravilna.
Ključne besede: diplomske naloge, poklicni gasilec, stres, posttravmatska motnja, psihološka pomoč, psihološki zaupnik
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 146; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (775,49 KB)

6.
Stres in izgorelost vzgojiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Katja Bolcar, 2022, diplomsko delo

Opis: Vedno več vzgojiteljev se vsakodnevno srečuje s stresom, kar lahko vodi do izgorelosti. Razlogi za pojav stresa so različni. Mednje uvrščamo tudi delo z otroki s posebnimi potrebami. V našem diplomskem delu smo med drugim raziskali ali starost pri vzgojiteljih vpliva na zaznavanje stresa in ali stres, ki ga vzgojitelji doživljajo na delovnem mestu vpliva na kvaliteto njihovega dela. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje ocenjujejo višje od vzgojiteljev, ki se z temi otroki srečujejo redkeje. Pomembno se nam zdi, da vzgojitelji dobijo potrebno pomoč s strani nadrejenih, zato smo raziskali, v kolikšni meri vzgojitelji poiščejo pomoč pri nadrejenih. Raziskali smo vzorec 142 vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali. Prišli smo do ugotovitev, da več kot polovica vzgojiteljev vsaj občasno občuti znake stresa, vendar starost pri tem nima vpliva. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje iz specialne pedagogike ocenjujejo višje. Preseneča nas ugotovitev, da le redki vzgojitelji poiščejo potrebno pomoč pri nadrejenih. Za konec smo prišli do ugotovitve, da polovica anketiranih vzgojiteljev meni, da stres, ki ga doživljajo na delovnem mestu, vpliva na kakovost njihovega dela v vrtcu.
Ključne besede: stres, izgorelost, stres in izgorelost pri vzgojiteljih, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

7.
Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko delo
Sinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Vpliv šolskega stresa na zdravje mladostnika
Marina Purg, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Šolski stres je stres, ki je prisoten pri mladostnikih v obliki stresorjev, kot so ustni zagovori, natrpani urniki, govorni nastopi, konflikti s sovrstniki ipd., ki pa ob dolgoročni izpostavljenosti, mladostnikom puščajo posledice na njihovem zdravju. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kako šolski stres vpliva na zdravje mladostnikov. Metode: Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v angleškem jeziku. Pri tem smo za iskanje člankov uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali vse limite, ki smo si jih zastavili. Sam potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Vse zbrane podatke smo kritično ocenili po JBI, jih analizirali in sintetizirali. Rezultati: V končno analizo zbrane literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so mladostniki že zelo zgodaj izpostavljeni šolskemu stresu, ki pa slabo vpliva na njihovo zdravje, tako na fiziološkem kot psihološkem in vedenjskem področju. Razprava in sklep: Šolski stres ima velik vpliv na mladostnika, predvsem v njegovi dobi pubertete in odraščanja. Mladostniki so skozi svoje obdobje šolanja premalo poučeni o prednostih in slabostih šolskega stresa ter morebitnih posledicah na njihovo zdravje, če se s samim stresom ne znajo pravilno spopasti. Šolski stres je premalokrat raziskan in neresno obravnavan, zato je pomembno njegovo nadaljnje raziskovanje ter iskanje alternativ za preprečevanje in zmanjševanje njegovega negativnega vpliva na zdravje mladostnikov.
Ključne besede: mladostnik, šolski stres, vpliv, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 177; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (999,32 KB)

9.
Stres in zavzetost zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Ecotip d. o. o.
Sara Rozman, 2022, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je preučevanje stresa in zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni so v podjetju pomemben člen, da podjetje lahko deluje. Zato je preučevanje stresa in posledično zavzetosti izrednega pomena za podjetje. Stres je dejavnik, s katerim se soočamo vsak dan. Ker pa je stres tihi ubijalec, je pomembno, da prepoznamo stres in se zavedamo njegovih posledic. Poznamo več vrst stresa, ki ima različne izvore. Toda ne glede na vrsto stresa lahko opazimo simptome in kasneje tudi posledice na psihološki, fizični in vedenjski ravni. Najtežje je prepoznati posledice in simptome stresa na psihološki ravni, ki je tudi najbolj nevarna, saj se hitro znajdemo v začaranem krogu, iz katerega ne moremo. Zato je pomembno, da kot posamezniki prakticiramo razne individualne tehnike, ki so predstavljene v magistrski nalogi. S pomočjo teh tehnik se lažje soočamo s stresom ter ga tudi premagujemo. Stres pa ne vpliva samo na posameznika, ampak tudi na podjetje, v katerem so zaposleni posamezniki, ki se soočajo s stresom. Zaradi stresa so zaposleni velikokrat bolniško odsotni, kar vpliva na absentizem, odsotnost kadra in posledično delavnost in dobičkonosnost podjetij. V magistrski nalogi smo predstavili tudi strategije, kako lahko podjetje pripomore k zmanjšanju stresa pri svojih zaposlenih. Pregledali smo tudi, kako stres vpliva na zavzetost ter kakšne vrste zavzetosti sploh poznamo in kako jo merimo. Dejansko stanje poznavanja in dojemanja stresa, uporabe individualnih tehnik in strategij ter zavzetost zaposlenih smo preverili tudi v slovenskem podjetju Ecotip d. o. o. Svoje delo smo zato razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pojasnili definicijo, vrste stresa, simptome in posledice stresa. Osredotočili smo se tudi na individualne tehnike premagovanje stresa in vrste strategij, ki jih lahko prakticirajo podjetja. Predstavili smo še zavzetost, vrste zavzetosti in merjenje zavzetosti. V empiričnem delu smo preverili, kako se s stresom in zavzetostjo soočajo v podjetju Ecotip d. o. o. Posredovan jim je bil anketni vprašalnik na temo stresa in zavzetosti. Oblikovali smo si šest hipotez, ki smo jih prek analize rezultatov anketnega vprašalnika tudi potrdili ali zavrgli. Ugotovili smo, da so zaposleni v podjetju Ecotip d. o. o. pod stresom zaradi preobremenjenosti dela. Da bi se lažje soočali s stresom, zaposleni uporabljajo individualne tehnike; predvsem je v ospredju je telesna aktivnost, ki jo zelo pogosto izvajajo kot tehniko premagovanja stresa. Tudi podjetje se trudi zmanjšati stres svojih zaposlenih z raznimi strategijami, kot je na primer dvig organizacijske klime. Posledica tega se kaže v tem, da kljub temu, da so zaposleni pod stresom, to ne vpliva na njihovo delovno zavzetost. Rezultati empiričnega dela dokazujejo, da je uporaba strategij za zmanjšanje stresa zaposlenih pozitivno vplivala na zaposlene, saj na zavzetost zaposlenih v podjetju Ecotip d. o. o. stres še ne vpliva. Zahvala za to gre izvajanju individualnih tehnik in strategij. Zato je preučevanje stresa in razvijanje strategij pomembna dejavnost podjetja, da dvigne zavzetost svojih zaposlenih.
Ključne besede: Stres, posledice stresa, strategije, premagovanje stresa, zavzetost zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 315; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
Mediacija kot ena izmed metod za zmanjšanje stresa in doseganje dobrega počutja v organizaciji
Anja Omerzel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja. Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu. Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih. Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika. Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse. V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Ključne besede: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 167; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici