1. Stresne obremenitve zaposlenih: vpliv velikosti podjetja na raven stresaNeva Florjančič, 2025, magistrsko delo Opis: Stres nas spremlja na vsakem koraku sodobnega življenja. Bodisi v osebnem življenju, zaradi družinskih odnosov, finančnih skrbi in ostalih sprememb ali v delovnem okolju, kjer podlegamo delovnim zahtevam, časovnim pritiskom, negotovosti zaposlitve in vplivu odnosov z našimi sodelavci in nadrejenimi. Čeprav je kratkoročen stres spodbuden in celo koristen za povečanje motivacije in učinkovitosti, pa lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v resne fizične in psihične posledice.
Zaposleni, ki doživljajo visoko raven stresa na delovnem mestu nimajo energije za učenje, rast in sodelovanje v podjetju, prav tako pa ima ta negativen vpliv na njihovo zasebno življenje. Postanejo »izgoreli«, kar se kaže v telesni in duševni izčrpanosti ter posledično povečani odsotnosti z dela. Potemtakem stres vpliva na zadovoljstvo pri delu in uspešnost, kar pa neposredno vpliva tudi na delovanje podjetja.
Za podjetje so te posledice večplastne. Poleg neposrednih stroškov, povezanih z bolniškimi odsotnostmi in fluktuacijo kadra, se pojavljajo tudi posredne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, učinkovitost, slabša kakovost dela in upad zadovoljstva strank. Dolgoročno lahko pomanjkljivo obvladovanje stresa vpliva na organizacijsko kulturo in ugled podjetja ter zmanjša konkurenčnost na trgu.
Zaradi te problematike, smo se odločili v magistrskem delu podrobneje raziskati stres in njegove značilnosti, izgorelost na delovnem mestu ter načine obvladovanja stresa. Osredotočili smo se na dve podjetji; veliko podjetje X in malo podjetje Y. Zastavili smo si šest hipotez, katere smo preverjali s podrobno analizo, tj. na podlagi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika. Tako smo med seboj primerjali obe podjetji, da bi ugotovili, ali velikost podjetja vpliva na raven stresa, ki ga zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Na podlagi odprtega dela anketnega vprašalnika pa smo oblikovali predloge oz. rešitve za podjetja, kako na učinkovite načine zmanjšati raven stresa svojih zaposlenih.
Rezultati empiričnega dela so pokazali, da imajo na raven stresa zaposlenih ključen vpliv predvsem delovne obremenitve, plače, ugodnosti in napredovanja ter način vodenja, pri čemer se te bistveno ne razlikujejo glede na velikost podjetja. V podjetju X se kot najmočnejši stresorji izkazujejo delovne obremenitve in časovni pritiski, med katerimi zaposleni še posebej izpostavljajo odgovorno in zahtevno delo. V podjetju Y pa izstopa vir stresa povezan s plačami, ugodnostmi in napredovanji, pri čemer zaposleni menijo, da napredovanja ne temeljijo na znanju in trudu, ter da nimajo možnosti za nadaljni karierni razvoj. V obeh podjetjih so poudarili razmišljanje o službi izven delovnega časa, kar potrjuje, da je stres na delovnem mestu močno povezan z neravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem.
Na osnovi zgoraj omenjenih rezultatov smo s preverjanjem hipotez problem le dodatno potrdili. Preobremenjenost zaradi obsega dela je izrazitejša pri zaposlenih v manjšem podjetju, medtem ko se v velikem podjetju kot pomemben stresor kaže predvsem neučinkovita organizacija dela. Prav tako se je delno potrdilo, da so v manjšem podjetju medosebni odnosi boljši in da zaposleni v velikem podjetju doživljajo več nezadovoljstva glede plač, ugodnosti in napredovanj, čeprav rezultati niso povsem izpolnili zastavljenih kriterijev. Ugotovili smo še, da delovni pogoji ne predstavljajo večjega vira stresa, kot smo predvidevali, prav tako pa razlike v razmejitvi poklicnega in zasebnega življenja med podjetjema niso bile statistično potrjene.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, raven stresa, stresni dejavniki, malo podjetje, veliko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,12 MB) |
2. Stres pri delu zaposlenih v srednji ekonomski šoli XMatej Škodič, 2025, magistrsko delo Opis: Eden ključnih mehanizmov, ki je človeku skozi celotno dobo obstoja omogočal preživetje, je način, kako se je posameznik odzval na dražljaje iz okolja. Že od prazgodovine naprej je mehanizem stresa oziroma reakcija našega organizma na nevarnosti spodbudila tako imenovani odziv boj ali beg, kar je lahko pomenilo razliko med življenjem in smrtjo. Kljub temu da je v sodobnem času primerov, ko bi bilo naše življenje neposredno ogroženo, toliko manj, pa se ljudje s stresom srečujemo na vsakem koraku. Ljudje se na enake dražljaje odzivamo različno, zato tudi stres kot odziv na vsakega izmed nas vpliva drugače. Kadar stresa ne obvladujemo oziroma stres obvladuje nas, se začnejo pojavljati številni negativni učinki in posledice, zato je stres, imenovan tudi »tihi ubijalec«, povzročitelj številnih bolezni in ena največjih nevarnosti sodobnega časa.
S stresom se srečujemo tako v zasebnem življenju, kakor tudi na delovnem mestu, na katerem preživimo skoraj četrtino svojega življenja. Z magistrskim delom smo želeli podrobneje spoznati in preučiti stres, pri čemer smo se osredotočili na stres, prisoten v delovnem okolju.
V teoretičnem sklopu magistrskega dela smo najprej predstavili definicije različnih avtorjev, ki so preučevali stres. Predstavili smo različne vrste stresa in nekatere modele strokovnjakov ter raziskovalcev, s katerimi želijo razložiti mehanizem delovanja stresa. Navedli in kategorizirali smo možne povzročitelje stresa – tako imenovane stresorje – in izpostavili fiziološke, psihološke ter vedenjske simptome stresa. Z vidika posameznika in organizacije smo predstavili možne posledice ter načine soočanja s stresom.
V empiričnim delu smo na primeru izbrane srednje šole želeli stres preučiti v praksi. Zanimalo nas je, kako se s stresom soočajo učitelji srednje ekonomske šole X. S pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo naredili raziskavo, s katero smo predhodno zastavljene domneve potrdili oziroma ovrgli. Z orodji za statistično obdelavo podatkov smo pridobljene odgovore analizirali in predstavili izsledke. Prvenstveno so nas zanimali simptomi in dejavniki, ki zaposlenim povzročajo največ stresa. Predpostavili smo, da na doživljanje stresa pomembno vpliva čas tekom leta, ko so zaposleni bolj ali manj podvrženi stresu, narava dela, razlika med učnimi programi in delovna doba. Ugotovili smo, da razlike med učnimi programi in delovna doba ne vplivajo na doživljanje stresa, medtem ko narava dela in različna časovna obdobja med letom za zaposlene pomenijo večjo stresno obremenitev. Na koncu naloge smo podali nekaj predlogov in izhodišč za učinkovito in uspešno upravljanje stresa.
Ključne besede: srednja šola, stres, stres na delovnem mestu, učitelji
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,45 MB) |
3. Upravljanje človeških virov v zdravstvu: strategije za preprečevanje izgorelostiKsenja Videnšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Izgorelost je med zdravstvenimi delavci resna težava, ki negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost oskrbe in učinkovitost organizacije. Magistrsko delo raziskuje, kako lahko strategije upravljanja človeških virov prispevajo k preprečevanju izgorelosti v zdravstvu.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature z uporabo metod deskriptivne analize in tematske sinteze. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in SAGE, z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Kakovost člankov je bila ocenjena s pomočjo CASP orodja.
Rezultati: Analiza je pokazala, da so ključni dejavniki izgorelosti stres, slabo delovno okolje in pomanjkanje podpore. Učinkovite strategije za preprečevanje izgorelosti vključujejo čuječnost in tehnike sproščanja (npr. joga, glasba), ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, izboljšanje komunikacije in timskega dela ter oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je celostni pristop bistven pri zmanjševanju izgorelosti. Vodstvo mora spodbujati psihosocialno varnost, zagotavljati usposabljanja in spremljati počutje zaposlenih. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na dolgoročne učinke teh strategij ter na njihovo izvajanje v različnih zdravstvenih okoljih.
Ključne besede: poklicni stres, zdravstveno osebje, zmanjševanje stresa na podlagi čuječnosti, management
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (654,56 KB) |
4. Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvuMaša Mori, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,77 MB) |
5. Učinki programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju xLea Epih, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava učinke programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju X. V sodobnem svetu s hitrim načinom življenja v prostem času in na delovnem mestu so tveganja povezana s sedečimi delovnimi mesti, stresom in z nezdravim življenjskim slogom vse bolj razširjena, zato je izvajanje programov promocije zdravja nujen ukrep za krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Problematika, ki jo delo izpostavlja, se nanaša na to, kako podjetja s pomočjo programov promocije zdravja zmanjšujejo tveganja za bolezni, absentizem in izgorelost ter hkrati povečujejo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Namen dela je bil ugotoviti, ali podjetje X zadostno in učinkovito izvaja program promocije zdravja ter kakšni so učinki programa na zaposlene. Z vprašalnikom smo zbrali podatke o navadah zaposlenih glede zdravega načina življenja ter poznavanje in udeležbo v programu promocije zdravja.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen zdravega življenjskega sloga in večinoma pozitivno ocenjujejo izvajanje programa. Najpogosteje se udeležujejo organiziranih športnih aktivnosti in izobraževanj, kot ključne učinke pa navajajo boljše obvladovanje stresa, večjo motivacijo ter manjšo bolniško odsotnost. Ugotovili smo, da bi si zaposleni želeli več raznolikih aktivnosti, dostopnost aktivnosti programa za vse zaposlene in boljšo komunikacijo o obstoječih možnostih.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravje, sedeča delovna mesta, stres, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. Povezanost stresa in kakovosti spanja pri študentih: vloga telesne aktivnosti in psihološke prožnosti : magistrsko deloKaja Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Kakovost spanja je povezana s številnimi posledicami na različnih področjih življenja. Predstavlja enega ključnih dejavnikov duševnega zdravja, še posebej v študentski populaciji, ki je izpostavljena visokim ravnem (akademskega) stresa. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti povezave med stresom, kakovostjo spanja, telesno aktivnostjo in psihološko prožnostjo pri študentih. Zanimalo nas je, ali telesna aktivnost in psihološka prožnost delujeta kot moderatorja v odnosu med stresom in spanjem. Z analizo latentnih profilov smo želeli identificirati različne skupine študentov glede na raven telesne aktivnosti in psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 320 študentov, starih med 18 in 24 let (M = 21,46; SD = 1,69). Študenti so prihajali z različnih fakultet in študijskih programov. Kakovost spanja smo merili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, zaznani stres z Lestvico zaznanega stresa PSS-10, akademski stres z Lestvico zaznave akademskega stresa PAS, za merjenje psihološke prožnosti smo uporabili Lestvico prožnosti za otroke in mladino CYRM-12, za merjenje telesne aktivnosti pa Mednarodni vprašalnik o telesni aktivnosti – krajša različica IPAQ-SF in povprečno število korakov v enem tednu. Rezultati so pokazali negativno povezanost (akademskega) stresa in kakovosti spanja, telesna aktivnost in psihološka prožnost sta bili s kakovostjo spanja pozitivno povezani. Telesna aktivnost in psihološka prožnost sta moderirali odnos med stresom in kakovostjo spanja na način, da je bila negativna povezava med stresom in kakovostjo spanja šibkejša pri študentih z višjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti kot pri tistih z nižjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti. Na podlagi ravni telesne aktivnosti in psihološke prožnosti smo identificirali štiri latentne profile študentov. Identificirani profili so se razlikovali glede na spol, kakovost spanja in zaznani stres. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in predstavljajo razširitev razumevanja tega področja, dodatno pa osvetljujejo pomen njegovega raziskovanja. Programi, usmerjeni v krepitev psihološke prožnosti in v promocijo redne telesne aktivnosti, bi lahko predstavljali učinkovito strategijo za izboljšanje kakovosti spanja študentov. Intervencijske študije bi omogočile trdnejšo potrditev teh ugotovitev.
Ključne besede: stres, kakovost spanja, študenti, telesna aktivnost, psihološka prožnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. (Sistemsko) kibernetsko tveganje in stres v ameriškem finančnem sistemuMarko Možina, Dejan Romih, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V tem prispevku obravnavamo (sistemsko) kibernetsko tveganje in stres, ki sta aktualni temi v centralnem bančništvu, ter predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks kibernetskega tveganja za Združene države Amerike, ki omogoča merjenje, opazovanje in spremljanje kibernetskega tveganja v ameriškem finančnem sistemu. S pomočjo aplikacije Stanford Cable TV News Analyzer smo analizirali kabelske novice in ugotovili, da je bilo kibernetsko tveganje v ameriškem finančnem sistemu največje po eskalaciji rusko-ukrajinske vojne, ko je vladal strah pred kibernetskimi napadi na ameriški finančni sistem. Toda upoštevati moramo, da TV-postaje ne poročajo o vseh kibernetskih incidentih, kar zmanjšuje natančnost merjenja. Poleg tega večji indeks kibernetskega tveganja nujno ne pomeni tudi večjega kibernetskega tveganja v realnem svetu.
Ključne besede: kabelska novica, kibernetsko tveganje, kibernetski stres, Stanford Cable TV News Analyzer, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,48 MB) |
8. Soočanje s stresom v izbranem javnem zavodu za mladino, šport in turizem TrbovljeSaša Borštnar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje problematiko stresa na delovnem mestu v specifičnem javnem zavodu. Cilj raziskave je analizirati dejavnike stresa, njegove posledice ter strategije, ki jih zaposleni uporabljajo za soočanje z njim. Poleg tega se osredotoča na oceno učinkovitosti teh strategij in vlogo socialne podpore pri obvladovanju stresa. V empiričnem delu je izvedena anketa med zaposlenimi, ki meri pogostost stresa, ključne vire obremenitve, vpliv stresa na počutje ter načine spopadanja. Raziskava preverja več hipotez, med drugim razlike v doživljanju stresa med spoloma, vpliv starosti na obvladovanje stresa ter vlogo nadrejenih pri nudenju podpore zaposlenim. Na podlagi analize podatkov so podani predlogi za izboljšanje delovnega okolja in obvladovanje stresa v javnem zavodu. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju problematike stresa ter k oblikovanju učinkovitih strategij za njegovo zmanjševanje.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu, soočanje s stresom, strategije za soočanje, kratkoročne in dolgoročne posledice stresa
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,51 MB) |
9. Izgorelost in stres zaposlenih v domovih starejših občanov: vloga motivacije in zadovoljstva pri preprečevanjuTaša Jaušovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga podrobno opisuje problem izgorelosti in stresa na delovnem mestu. V
nalogi se osredotočamo na to, kakšno vlogo nosita motivacija in zadovoljstvo pri
preprečevanju ter kakšni so rezultati. V delu obravnavamo medsebojno povezanost
stresa, izgorelosti, motivacije, zadovoljstva in kakovosti storitev zaposlenih v domu
starejših občanov. Izhajamo iz dejstva, da je dobro počutje zaposlenih ključno za
učinkovito izvajanje delovnih nalog in zagotavljanje kakovostne oskrbe. Ugotavljamo, da
so zaposleni pogosto izpostavljeni stresu zaradi obremenitev, čustvene izčrpanosti ter
pomanjkanja podpore s strani vodstva in sodelavcev, kar vodi v izgorelost in zmanjšuje
njihovo zadovoljstvo pri delu. Največja izpostavljenost negativnim dejavnikom je
zaznana pri zaposlenih srednjih let in tistih z daljšim delovnim stažem, kar kaže na
dolgoročne učinke delovne preobremenjenosti. Kljub srednji do visoki povprečni
motivaciji so razlike med starostnimi skupinami izrazite, pri čemer starejše zaposlene bolj
motivira delovno okolje, mlajše pa plača in odnosi. Podpora, odnosi in sistem
nagrajevanja so ocenjeni nizko, kar predstavlja pomembno področje za izboljšave.
Rezultati potrjujejo, da izgorelost in stres negativno vplivata na motivacijo in
zadovoljstvo zaposlenih ter posredno tudi na kakovost storitev. Pomanjkljiva podpora in
občutek preobremenjenosti zmanjšujeta delovno zavzetost in lahko dolgoročno
povzročita fluktuacijo kadra. Ob koncu dela poudarjamo še pomen povratne zanke za
izboljšanje delovnih pogojev, organizacije dela ter krepitve medosebnih odnosov in
sistemov podpore, s ciljem povečanja zadovoljstva in dolgoročne učinkovitosti zaposlenih
v socialnovarstvenih zavodih.
Ključne besede: Izgorelost, stres, motivacija, zadovoljstvo, zaposleni, Dom starejših
občanov
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,99 MB) |
10. Seznanjenost študentov predšolske vzgoje o pomenu pedagoške komunikacije : diplomsko deloŽana Javorič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Seznanjenost študentov predšolske vzgoje o pomenu pedagoške komunikacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili pojem pedagoške komunikacije, predstavili najpogostejše stresne situacije pri predšolskem otroku in odzivanje otrok v njih ter opisali uspešno pedagoško komunikacija v primeru stresne situacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali redni in izredni študentje študijskega programa Predšolska vzgoja na UM Pedagoška fakulteta. Naš namen je bil raziskati seznanjenost študentov predšolske vzgoje o pomenu pedagoške komunikacije. Zanimalo nas je, kako pogosto so študentje spoznavali vsebino pedagoške komunikacije, še posebej v primeru stresne situacije, tako v okviru predavanj, vaj in praktičnega usposabljanja. Rezultati so pokazali, da so študentje med študijem spoznali vsebino pedagoške komunikacije in vsebino stresa pri predšolskem otroku, a po njihovem mnenju v premajhnem obsegu, nakar so izrazili željo po še večjem poudarku o le-teh vsebinah. Izvedeli pa smo tudi, da se mentorji na praktičnem usposabljanju dobro zavedajo pomena pedagoške komunikacije, še posebej v primeru stresne situacije, nakar le-te nasvete predajajo študentom, ki jim bodo v korist pri prihodnjem delu.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, stres predšolskega otroka, študentje, študijski program
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,34 MB) |
