| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 552
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dejavnikov stresa na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih v podjetju x
Maja Gorišek, 2024, magistrsko delo

Opis: S stresom se vsakdo izmed nas srečuje tako v svojem zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Stres različno doživljamo in ima na vsakega izmed nas drugačen vpliv. Zato je vedno bolj aktualna tema današnjega časa ravno stres na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela je obravnavana opredelitev stresa, njegovi simptomi in posledice. Predstavljeni so načini premagovanja stresa tako pri posamezniku kot tudi na ravni organizacije. Obenem je predstavljena tudi zavzetost zaposlenih in možnosti za povečanje le-te. V empiričnem delu magistrskega dela je obravnavana analiza stresa in zavzetosti v izbranem podjetju, ki ponuja možnost vpogleda v dejansko stanje iz teoretičnih izhodišč. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika v izbranem podjetju smo spoznali, v kolikšni meri njihovi zaposleni občutijo stres na delovnem mestu. Poleg tega smo spoznali njihove najpogostejše posledice stresa in v kolikšni meri so pri zaposlenih prisotne. Ugotovili smo, kateri dejavniki stresa na delovnem mestu so v izbranem podjetju najbolj pogosti in katere metode premagovanja stresa so pri zaposlenih najbolj priljubljene. Spoznali smo tudi, kako so zaposleni ocenili svojo zavzetost organizaciji. Rezultati empiričnega dela so nam ponudili vpogled v analizo stresa in zavzetosti. Z njimi smo zadane hipoteze sprejeli ali ovrgli. Spoznali smo, da moški ne doživljajo stresa statistično značilno bolj od žensk, da obstaja delna negativna korelacija med stresom in zavzetostjo na delovnem mestu ter da skoraj polovica starejših zaposlenih premaguje stres z redno fizično aktivnostjo. Prav tako smo spoznali, da slaba organizacija dela povzroča stres na delovnem mestu.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vzroki in posledice stresa, načini premagovanja stresa, zavzetost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

2.
Stres na delovnem mestu in spoprijemanje s stresnimi situacijami v zdravstveni negi
Ines Medved, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stres je odziv telesa na obremenitev in lahko povzroči številne spremembe v telesu in vedenju posameznika. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko so zahteve delovnega mesta večje od sposobnosti zaposlenega in ta tem zahtevam ni več kos. Stres v zdravstveni negi pomembno vpliva na kakovost življenja zaposlenih in zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu raziskave smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi na internem in kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Namen zaključnega dela je raziskati situacije, ki med zaposlenimi v zdravstveni negi povzročajo stres. Cilji zaključnega dela so ugotoviti, katere situacije stres med zaposlenimi v zdravstveni negi najpogosteje povzročajo in kakšne so posledice. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 zaposlenih v zdravstveni negi na internem in 26 zaposlenih v zdravstveni negi na kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da anketirani med najpogostejše dejavnike stresa uvrščajo nezadostno število zaposlenih (PV = 4,45) in preobremenjenost (PV = 4,13), kot najbolj pogoste posledice stresa pa prepoznajo premalo časa, posvečenega telesni vadbi (PV = 1,95) in nepravilno prehranjevanje (PV = 2,08). Zaključek: Raziskovanje stresnih situacij na delovnem mestu v zdravstveni negi je ključnega pomena za celovito razumevanje problema in s tem povečanje zadovoljstva zaposlenih, izboljšanje pogojev dela ter zagotavljanje kar najboljše oskrbe pacientov.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Miha Tibaut, 2024, doktorska disertacija

Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze. Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD. Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998. Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo. 146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij. Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC). V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

4.
Ali so obremenjeni zaposleni dovzetnejši za spletne prevare prek elektronske pošte: mediatorska vloga stresa in utrujenosti : mediatorska vloga stresa in utrujenosti
Nadja Škafar, 2024, magistrsko delo

Opis: »Phishing« napadi predstavljajo eno največjih varnostnih tveganj za delovne organizacije. Kljub številnim napredkom na področju kibernetske varnosti ostajajo te ranljive za »phishing« napade, saj je zagotavljanje kibernetske varnosti v veliki meri odvisno tudi od zaposlenih. Za uspešno preprečevanje »phishing« napadov je zato ključno poznavanje dejavnikov in mehanizmov, ki prispevajo k dovzetnosti posameznika za »phishing« e-pošto. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati, kakšen je odnos med delovnimi obremenitvami (hitrost in količina dela, mentalne in emocionalne delovne obremenitve), stresom na delovnem mestu, utrujenostjo in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. V raziskavi je sodeloval 101 udeleženec, zaposlen v različnih poklicnih panogah. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da je utrujenost statistično pomemben mediator odnosa med hitrostjo in količino dela ter dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto ter med emocionalnimi delovnimi obremenitvami in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. Stres na delovnem mestu v nasprotju s predvidenim ne mediira odnosa med omenjenimi spremenljivkami. Dve večji pomanjkljivosti, ki sta pomembno vplivali na izsledke raziskave, sta merjenje dovzetnosti za »phishing« e-pošto z nalogo presojanja e-pošte in heterogenost vzorca. Z raziskavo smo se pridružili sodobnim raziskavam, ki izpostavljajo potrebo po proučevanju povezave med kontekstualnimi dejavniki, notranjim stanjem in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto.
Ključne besede: dovzetnost za »phishing« e-pošto, delovne obremenitve, stres na delovnem mestu, utrujenost
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko delo
Lucija Pauko, 2024, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Vpliv stresa na delovnem mestu natakarja
Ema Blaznik, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv stresa na delovnem mestu natakarja oziroma natakarice. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj sploh je stres, kateri so viri stresa, znaki, posledice in kakšno je spopadanje z njim. Sledijo opis in razlaga stresa na delovnem mestu, viri, znaki in posledice ter načini, kako se spopadati s takšno vrsto stresa. Na koncu teoretičnega dela smo se osredotočili na stres, ki ga doživljajo zaposleni v poklicu natakarja oziroma natakarice, in prav tako na vire, znake in posledice stresa pri njih. Pri teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije. V raziskovalnem delu diplomskega dela pa je raziskan izključno stres na delovnem mestu natakarja oziroma natakarice. Z anketo smo pridobili odgovore o vplivu stresa na natakarje in natakarice. Ugotovili smo, da so zaposleni v povprečju občasno (od dva- do trikrat tedensko) pod vplivom stresa. Vir stresa, ki najmočneje vpliva na njih, je premalo spoštovanja. Najpogostejši opaženi znaki stresa so nepotrpežljivost, razdražljivost in slaba volja. Kot posledica stresa se najpogosteje pojavijo spremembe razpoloženja. Pri spopadanju s stresom se jih največ odloči za pogovor s prijateljem oziroma prijateljico.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu natakarja, natakar in natakarica, vzroki stresa, posledice stresa
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku : diplomsko delo
Klara Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti stresa in stresorjev, opisali, kako stres pri predšolskem otroku prepoznamo, s kakšnimi strategijami ga skušamo obvladovati, opredelili situacije, ki lahko predšolskim otrokom povzročajo stres in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, oziroma kako lahko predšolskemu otroku pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. Po kratki opredelitvi stresa pa smo se posvetili enemu izmed faktorjev, ki lahko predšolskemu otroku povzroča stres. To so pričakovanja staršev. V tem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili, kaj sploh so pričakovanja. Nato pa smo povzeli, kako lahko odrasli otroku pomagamo pri doseganju pričakovanj, in opisali vpliv različnih dejavnikov vzgoje pri zastavljanju realnih in optimalnih pričakovanj. V empiričnem delu naloge smo raziskali, ali pričakovanja staršev vplivajo na predšolskega otroka in ali mu povzročajo stres. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo starši, ali izhajajo iz otroka (njegovih sposobnosti, spretnosti in želja). Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, dobljene podatke pa nato obdelali s pomočjo programa SPSS in jih interpretirali. Ugotovili smo, da imajo starši predšolskih otrok najvišja pričakovanja na področju jezika, družbe in gibanja. Ta področja so v predšolskem obdobju najpomembnejša. Vendar visoka pričakovanja spremljajo tudi posledice. Veliko staršev od otrok pričakuje veliko, v uresničevanje pričakovanj pa ne bi vložila veliko truda. Obstaja tudi druga skrajnost, kjer so starši pri uresničevanju pričakovanj tako zagnani, da stresa pri otroku sploh ne zaznajo.
Ključne besede: predšolski otrok, pričakovanja staršev, stres pri predšolskem otroku
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Ali so pogosti obiskovalci za zdravnika tudi težavni bolniki?
Janko Kersnik, Marija Kuralt, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: osnovno zdravstvo, družinska medicina, odnos zdravnik-bolnik, obiski, stres, konzultacija, težaven bolnik, pogosti obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (123,10 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
10.
Vpliv poškodb na karierno pot slovenskih športnikov
Haris Velić, 2024, diplomsko delo

Opis: Povečana telesna dejavnost, ki je ključna značilnost športa, pomembno vpliva na zdravje in razvoj človeškega organizma, vendar lahko tudi privede do športnih poškodb, ki imajo resne posledice. Športne poškodbe so stalno tveganje, še posebej v kontaktnih športih, ki lahko vplivajo na uspeh športnikov. Najpogostejše športne poškodbe vključujejo udarce, zvine, zlome in pretrese v nekaterih primerih pa tudi smrtno nevarne poškodbe. Športne poškodbe se razvrščajo glede na resnost, pri čemer ločimo smrtne, težke, srednje težke, lahke in neznatne poškodbe. Večina športnih poškodb so blage poškodbe, vendar se število poškodb zmeraj povečuje, saj športniki pogosto doživijo več kot eno poškodbo v svoji karieri. Pogoste so udarnine sklepov, mišični nategi in zvini. Poleg akutnih športnih poškodb, ki se zgodijo ob trenutnem delovanju tuje sile, se pojavljajo tudi kronične poškodbe, ki izhajajo iz ponavljajočih se mikro poškodb zaradi preobremenitve tkivnih struktur. Te poškodbe se razvijajo postopoma in so lahko dolgotrajne, kar lahko privede do prekinitve športne kariere ali invalidnosti. Športne poškodbe imajo pomemben vpliv na športnikovo kariero.
Ključne besede: vpliv poškodb na športnike, stres in duševne težave, preprečevanje športnih poškodb, okrevanje po poškodbah, športna kariera.
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (499,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.82 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici