1. Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko deloSara Robnik, 2023, magistrsko delo Opis: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 22; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko deloAna Kegljević, 2023, magistrsko delo Opis: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Ključne besede: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Stresne obremenitve delavcev Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Nose, 2023, diplomsko delo Opis: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,98 MB) |
4. Molekularni in celični odziv na oksidativni stres, hipoksijo in naravne antioksidante, pridobljene s konvencionalno in superkritično ekstrakcijo, pri akutni in kronični mieloični levkemiji in vitro : doktorska disertacijaStaša Jurgec, 2023, doktorska disertacija Opis: Akutna mieloična levkemija (angl. Acute Myeloid Leukemia, AML) in kronična mieloična levkemija (angl. Chronic Myeloid Leukemia, CML) sta skupini hematoloških rakov, za kateri je značilna nekontrolirana delitev krvnih celic mieloične linije. Kljub napredku v poznavanju genetskih dejavnikov in molekularnih mehanizmov, ki lahko privedejo do AML in CML, so trenutno razpoložljivi načini zdravljenja nezadostni. Za boljše razumevanje patofiziologije nastanka in razvoja AML in CML smo v doktorski nalogi proučili uravnavanje celične redoks homeostaze pri tej skupini rakov. V prvem delu doktorske naloge izvedli meta-analizo transkriptomskih podatkov iz 4 študij CML in 1 študije AML. V drugem delu smo na celičnih linijah AML HL-60 in KASUMI1 in celičnih linijah CML K562 in Ku812F natančneje proučili vpliv oksidativnega stresa, povzročenega z vodikovim peroksidom, hipoksije in naravnih ekstraktov origana, konoplje in brusnice, pridobljenih s hladno maceracijo, ekstrakcijo z ultrazvokom in superkritično tekočinsko ekstrakcijo, na molekularnem in celičnem nivoju. Z meta-analizo transkriptomskih podatkov smo med prvimi 100 najbolj diferencialno izraženimi geni identificirali gen za nekodirajočo RNA LINC01554 in dva pseudogene RPS27AP20 in FAM133CP, ki predhodno še niso bili povezani z AML in CML, in potrdili, da se AML in CML razlikujeta v izražanju genov, poveznih z uravnavanjem redoks homeostaze. Izpostavitev oksidativnemu stresu je znižala celično rast/proliferacijo pri proučevanih celičnih linijah, pri tem pa je bil vpliv večji pri celičnih linijah AML kot CML. Oksidativni stres je še znižal metabolno aktivnost celice pri celičnih linijah AML in jo povišal pri celičnih linijah CML. Ugotovljene razlike v celični rasti/proliferaciji in metabolizmu med AML in CML v pogojih oksidativnega stresa so bile posledica zmanjšanega preživetja celičnih linij AML v primerjavi s celičnimi linijami CML in ne spremenjenega celičnega cikla. Na molekularnem nivoju so se proučevane celične linije razlikovale v izražanju AQP1, 3, 8, 9 in 11, SOD1, CAT in AATF. Tretiranje z ekstrakti je v pogojih oksidativnega stresa znižalo celično rast/proliferacijo pri celičnih linijah HL-60, KASUMI1 in K562 in povišalo količino reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin (ROS/RNS) pri celični liniji HL-60 oziroma znižalo njihovo količino pri celični liniji KASUMI1. Ekstrakti niso vplivali na celično rast/proliferacijo pri celični linji Ku812F in na količino ROS/RNS pri celičnih linijah K562 in Ku812F. Znižana celična rast v prisotnosti oksidativnega stresa in ekstraktov je bila posledica zmanjšanega preživetja celic in ne spremenjenega celičnega cikla. Tretiranje z ekstrakti brusnice je povišalo izražanje SOD1 pri celični liniji Ku812F, v prisotnosti oksidativnega stresa in specifičnih ekstraktov pa smo ugotovili še razlike v izražanju SOD1, NQO1 in PRDX1 med proučevanimi celičnimi linijami. Hipoksija je znižala celično rast/proliferacijo pri vseh proučevanih celičnih linijah, pri tem pa so bile celične linije AML bolj dovzetne za vplive hipoksije kot celične linije CML. Še več, hipoksija je specifično znižala metabolizem celice pri celičnih linijah AML. Znižana rast/proliferacija in metabolizem celičnih linij AML v primerjavi s celičnmi linijami CML v hipoksiji sta bila posledica zmanjšanega preživetja in ne spremenjenega celičnega cikla.
Rezultati doktorske naloge kažejo, da se AML in CML razlikujeta v molekularnem in celičnem odzivu na dejavnike, ki vplivajo na celično redoks homeostazo. Molekularni mehanizmi, ki omogočajo večjo dovzetnost AML za ROS/RNS, ki vodijo v znižanje celične rasti/proliferacije in preživetja celic, bi lahko v prihodnje predstavljali potencialne klinične tarče za nadzorovanje in zdravljenje te bolezni.
Ključne besede: AML, CML, oksidativni stres, hipoksija, naravni ekstrakt, RT-qPCR
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,23 MB) |
5. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, magistrsko delo Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 122; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,84 MB) |
6. Doživljanje stresa v času izobraževanja na daljavo in njegov vpliv na učno uspešnost pri študentih pedagogike : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so študenti pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru doživljali stres v času izobraževanja na daljavo v obdobju epidemije covida-19 in kako je doživljanje stresa vplivalo na njihovo učno uspešnost ter ali obstajajo razlike med študenti glede na stopnjo študija. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo dejavnike, vrste in posledice stresa ter strategij spoprijemanja z njim. V drugem delu pozornost posvetimo izobraževanju na daljavo. Osredotočimo se na strategije učenja na daljavo, prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo ter potek izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19. Posvetimo se tudi značilnostim učne uspešnosti študentov in vplivu stresa nanjo. Empirični del magistrskega dela temelji na empirični kvantitativni raziskavi, izvedeni z metodo anketiranja s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Nanj je odgovorilo 54 študentov pedagogike prve in druge stopnje študija. Na osnovi odgovorov študentov zaključujemo, da so bili v času izobraževanja na daljavo izpostavljeni negativnemu stresu, ki je trajal kratkoročno. Kazal se je predvsem z emocionalnimi in mentalnimi znaki, ki so jih študenti obvladovali z različnimi strategijami, najpogosteje z načrtovanjem časa ali izdelavo časovnega razporeda dela ter s krepitvijo pozitivnih misli. Raziskava pokaže boljšo učno uspešnost v času izobraževanja v živo ter pokaže, da je stres vplival na učno uspešnost v času izobraževanja na daljavo, predvsem pri študentih na prvi stopnji visokošolskega študija.
Ključne besede: stres, covid-19, učna uspešnost, študenti, izobraževanje na daljavo, učenje na daljavo, e-izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Izgorelost policistov v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloManca Lebeničnik, 2023, diplomsko delo Opis: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.
Ključne besede: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. Vpliv epidemije COVID-19 na delo policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMihael Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Epidemija virusa Sars-cov-2 je vplivala na vsak segment družbe. Prav tako je vplivala na delovanje državnih organov. Policija je bila primorana na spremembe hitro odzvati in svoje delovanje prilagoditi danim razmeram. V času trajanja epidemije je bila zadolžena za izvajanje dodatnih predpisov, ki so bili sprejeti v kratkem času in so se velikokrat spreminjali. Slednjemu policisti niso bili ravno naklonjeni. Ne glede na hitro spreminjanje predpisov, je delo policistov moralo biti zakonito. Spremembe v policiji so se odražale tako na organizacijskem nivoju, kot tudi pri samem delovanju. Zaradi novih predpisov, ki so jih v svoje izvrševanje dobili policisti in zaradi strahu pred virusom, so bili pod večjim pritiskom in hkrati stresom, kar je vplivalo na njihovo delo. Policija se je s prilagajanjem situaciji, ki je vladala v danem trenutku, trudila izvajati svoje naloge. Način dela se je spremenil, saj so se spremenili tudi kriminaliteta, mobilnost družbe, ki je večino časa preživela v svojih domovih ter postopki, med katerimi je bilo potrebno vzdrževati varnostno razdaljo zaradi strahu pred okužbo z virusom. Zaradi neodobravanja omejevalnih ukrepov s strani državljanov, so se le-ti pričeli zbirati na protestih, ki so bili neprijavljeni, zato je morala policija poskrbeti za varovanje. Na protestih so policisti, da bi proteste umirili, delovali prekomerno in prekoračili svoja pooblastila. V diplomskem delu smo opisali spremembe, ki so se pojavile na področju kriminalitete, opredelili smo spremembe na organizacijskem delu policije, prav tako tudi proteste, ki so bili v času epidemije ter postopanje policistov na njih, zapisali smo stresne pojave, ki so jim bili podvrženi policisti ter blaženje le-teh.
Ključne besede: policija, COVID-19, spremembe, stres, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 150; Prenosov: 22
Celotno besedilo (568,66 KB) |
9. Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Marković, 2023, diplomsko delo Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 214; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,52 MB) |
10. Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blagaDejan Romih, 2023, doktorska disertacija Opis: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Ključne besede: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 64
Celotno besedilo (13,74 MB) |
