Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva. Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja. V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder.
Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Policija potrebuje za opravljanje svojih nalog pooblastila, s katerimi lahko v zakonsko določenih pogojih posega v pravice posameznikov. To policistom omogoča nemoteno izpolnjevanje njihovih z zakonom določenih nalog, saj policisti v mnogih postopkih delujejo v nasprotju z željami osebe v postopku, če ta krši določene predpise. Ob izpolnjenih pogojih lahko policisti uporabijo tudi prisilna sredstva, ki predstavljajo zelo globok poseg v posameznikove svoboščine, saj ga prisilijo k s strani policista zapovedanemu ravnanju. Diplomsko delo se osredotoča na prisilno sredstvo, pri katerem je možnost nastanka poškodb zelo visoka oziroma so poškodbe pri uporabi tega prisilnega sredstva lahko celo usodne. Gre za prisilno sredstvo strelno orožje, ki velja za skrajno sredstvo in je na voljo policistom v najnevarnejših situacijah. Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza mnenja občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji, usposobljenosti policistov za uporabo strelnega orožja in primernosti orožja, ki ga policisti uporabljajo. Poleg tega je v diplomskem delu predstavljena organizacija policije in njeno delovanje, predstavljeni so strelno orožje slovenske policije in zakonski pogoji za njegovo uporabo ter statistični podatki o uporabi strelnega orožja v Sloveniji. Podatki o mnenju občanov so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil dostopen na svetovnem spletu prek družbenih omrežij. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 255 ljudi, ki so v celoti rešili anketo. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da občani Mestne občine Kranj menijo, da policisti pri opravljanju svojih nalog potrebujejo strelno orožje in da so pri tem primerno usposobljeni ter pripravljeni za uporabo strelnega orožja. Ne strinjajo pa se s trditvami, da policiji ni treba kupiti novega strelnega orožja.
Ključne besede: diplomske naloge, strelno orožje, opozorilni strel, policija, policijska pooblastila, mnenje občanov
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 892; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Primarni cilj te diplomske naloge je, kot pove že naslov, predstaviti tehnično varovanje zbirke orožja. Poleg tega je dodanih v obravnavo še nekaj področij, ki se med seboj na prvi pogled mogoče ne povezujejo z naslovom, a jih je možno v širšem kontekstu z izbrano temo precej smiselno povezati. V prvem delu naloge je poudarek na predstavitvi zakonodaje, ki ureja področje orožja in njegovega varovanja v Sloveniji. Opisane so sledeče teme: pridobitev strelnega orožja, kategorizacija in hramba po Zakonu o orožju (2005). V istem poglavju so obravnavani tudi pogoji in definicije tehničnega varovanja po Pravilniku o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001). V drugem delu je predstavljena ena od možnih posledic nepravilne hrambe – samomor, izveden s strelnim orožjem. Najprej so obdelani potencialni vzroki za samomor ter natančneje opisan način izvedbe samomora s strelnim orožjem. V nadaljevanju so zbrani statistični podatki o samomorih in samomorih s strelnim orožjem za Slovenijo, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Slednji so v nadaljnjem delu primerjani in analizirani z namenom, da bi se ugotovilo, če večja dostopnost strelnega orožja vpliva na število samomorov. Tretji del naloge je namenjen pregledu ogrožanja zbirke orožja oziroma stanovanjske hiše, v kateri se taka zbirka nahaja, za zmanjšanje tveganja uporabe strelnega orožja po neupravičeni odtujitvi pa je predlagan tudi način onemogočanja uporabe strelnega orožja. V četrtem delu so predelana sredstva tehničnega varovanja, ki so ločena na varovanje prostora, kjer se zbirka nahaja in varovanje samega orožja. V zadnjem delu naloge je praktičen primer varovanja zbirke orožja, kjer je opisan objekt in prostor, kjer se zbirka nahaja, podana je dejanska izvedba varovanja in dodatni predlogi za izboljšavo varovanja.
Ključne besede: orožje, strelno orožje, civilno orožje, zbirke, pravna ureditev, varovanje, tehnično varovanje, mehanske zaščite, elektronske zaščite, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 1397; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo ostrostrelne puške 12,7 mm v Slovenski vojski. Koncept tega orožja je v uporabi po svetu že dolgo časa ampak je dokaj mlad v Slovenski vojski, saj se je nakup izvedel leta 2005 s projektom imenovanim Bojevnik 21. stoletja. V nalogi spoznamo razvoj tega orožja in naboja, ter nekaterih ostrostrelnih pušk kalibra 12.7 mm. Seznanili se bomo tudi s ostrostrelno puško PGM Hecate II, ki je v uporabi v Slovenski vojski. Zastavili smo si hipoteze in skozi nalogo ugotovili, da dejansko po definiciji ostrostrelna puška, ki jo uporabljamo, ne ustreza pogoju natančnosti ene kotne minute. Spoznali smo tudi opremo, ki jo uporablja ostrostrelni par v Slovenski vojski. Z definiranjem vrst balistike smo se poglobili v dejavnike potrebne za zadetek v veščini ostrostrelstva. Eden izmed njih je tudi Coriolisova sila, ki vpliva na let izstrelka v zraku zaradi vrtenja Zemlje. Za pomoč ostrostrelcem smo dodali tudi matematični formuli za izračun tega popravka. Uporabo orožja na živo silo smo podkrepili s pravno podlago in opredelili kaj sploh pomeni kaliber 12.7 mm. Ugotovili smo tudi, da prvi zadetek izstreljen iz hladnega orožja odstopa od vseh, ki sledijo. Za konec smo opravili eksperiment na strelišču. Tam smo poskusili uporabiti nastavitve na strelnem daljnogledu iz podatkov, ki nam jih posreduje balistična aplikacija. Ugotovili smo, da so ti podatki nezanesljivi, ker so zadetki imeli veliko odstopanje. Streljanje smo nadaljevali s pomočjo opazovalca in tako uspeli zbrati podatke o nastavitvah na razdaljah, ki smo jih vnesli v tabelo.
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, ostrostrelstvo, ostrostrelci, strelno orožje, ostrostrelne puške, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 2471; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Policist se pri svojem delu lahko znajde v situacijah, ki od njega terjajo presojo, ki v najhujšem primeru lahko pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo. To je res najbolj skrajen primer. Seveda še zdaleč niso vse situacije take, je pa tudi res, da si je nemogoče predstavljati vse različne situacije, s katerimi se policist pri svojem delu lahko sreča. Od najbolj preprostih primerov, ki so tako rekoč učbeniški primeri, do popolnoma nepredvidljivih situacij, ki zahtevajo hitro in pravo reakcijo. Zato je bistvenega pomena, da je v danih, kritičnih situacijah, policist zmožen kar najbolje in pravilno odreagirati, na kar ga seveda pripravi šolanje, dodatno izobraževanje in nenadomestljive izkušnje pri delu. Tako njegove lastne izkušnje, kot vse izkušnje njegovih sodelavcev in sodelavk. Skozi leta dela na terenu, se jih nabere kar precej in poleg tega, da je prav, da se tako znanje širi, ga je pravzaprav na drugačen način, kot ravno z delom nemogoče pridobiti. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, v nadaljevanju ZNPPol, je jasno opredeljeno, katera prisilna sredstva policist lahko uporabi pri svojem delu in kako naj ravna z najbolj ostro obliko prisilnega sredstva, torej s strelnim orožjem. Prisilna sredstva so namenjena obvladovanju situacije. Ker so stopnje kritičnih situacij seveda različne, torej nekatere so bolj resne, druge manj, ima policist na razpolago različna sredstva, s katerimi si lahko pomaga. To tudi pomeni, da mora za določeno situacijo uporabiti tudi primerno močno prisilno sredstvo, da bo učinek maksimalen. Zakon o policiji je bil pred kratkim posodobljen, z namenom, da ne bi prihajalo do nejasnosti pri razlagi zakona in tudi zato, ker se delo policistov tudi spreminja, to pa terja tudi nove pristope in pravila, ki jih nov zakon jasneje opredeljuje. Namesto Zakona o policiji sta sedaj v veljavi dva zakona, ZNPPol in Zakon o organiziranosti in delu policije, v nadaljevanju ZODPol, ki natančneje razlagata pravila po katerih se mora policist ravnati in tako onemogočata nejasnosti pri razlagi.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, strelno orožje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 2122; Prenosov: 463
Celotno besedilo (1,71 MB)