1. Možnosti za preprečevanje strelskih napadov v izobraževalnih ustanovah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElma Kuduzović, 2023, diplomsko delo Opis: Hudo nasilje v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je v zadnjih letih postalo vse večja skrb v mnogih državah. Veliko je razprav o tem, kako se spopasti s tem problemom. Velik del razprav je usmerjen v splošne probleme v družbi, kulturne spremembe in kako reagirati na napade, ko do njih pride, in kaj storiti po tem. Ta vprašanja sprožajo precejšnje število različnih razvojnih projektov, vendar se veliko projektov ne osredotoča na taktično in operativno raven preventive ali na natančno in pravočasno preprečevanje hudega ciljnega šolskega nasilja. Glede na razširjenost takšnih strelskih napadov so se številne novinarske in znanstvene raziskave osredotočile na prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Večina študij je kot ključni dejavnik tveganja opredelila ekstremno družbeno zavračanje. Drugi dejavniki tveganja, ki jih ugotavljajo raziskave, so vključevali razpoložljivost orožja in uporabo nasilnih medijev, zlasti nasilnih videoiger, pa tudi nasilne glasbe, televizijskih oddaj in filmov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri strelci imeli psihične težave. Rasa, spol in razred prav tako predstavljajo velik vpliv na strelce. Kot odgovor na množična streljanja v šolah večina šol uvaja in krepi vrsto varnostnih ukrepov, kot je povečana varnost v šolskih kampusih in aktivno strelsko usposabljanje za osebje. Ti ukrepi vključujejo nadzorovan dostop do šole, zgradbe ali zemljišča med šolskim časom, zahteve, uporabo varnostnih kamer, zagotavljanje telefonov v učilnicah in zahtevo po šolskih uniformah. V večini šol so uvedli princip ničelne tolerance do nasilja. Princip ničelne tolerance pomeni, da se v šolah ne dopušča nikakršnega neprimernega vedenja in nasilja, če pa se pojavi, sledijo kazni. Ključne besede: nasilje, strelski napadi, strelno orožje, izobraževalne ustanove, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Vpliv zakonitega strelnega orožja na smrtnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Burnik, 2023, diplomsko delo Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva.
Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja.
V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder. Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDAVid Ambrož, 2022, diplomsko delo Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika. Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 440; Prenosov: 101
Celotno besedilo (927,74 KB) |
4. Stališča občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnže Kovač, 2020, diplomsko delo Opis: Policija potrebuje za opravljanje svojih nalog pooblastila, s katerimi lahko v zakonsko določenih pogojih posega v pravice posameznikov. To policistom omogoča nemoteno izpolnjevanje njihovih z zakonom določenih nalog, saj policisti v mnogih postopkih delujejo v nasprotju z željami osebe v postopku, če ta krši določene predpise. Ob izpolnjenih pogojih lahko policisti uporabijo tudi prisilna sredstva, ki predstavljajo zelo globok poseg v posameznikove svoboščine, saj ga prisilijo k s strani policista zapovedanemu ravnanju. Diplomsko delo se osredotoča na prisilno sredstvo, pri katerem je možnost nastanka poškodb zelo visoka oziroma so poškodbe pri uporabi tega prisilnega sredstva lahko celo usodne. Gre za prisilno sredstvo strelno orožje, ki velja za skrajno sredstvo in je na voljo policistom v najnevarnejših situacijah. Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza mnenja občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji, usposobljenosti policistov za uporabo strelnega orožja in primernosti orožja, ki ga policisti uporabljajo. Poleg tega je v diplomskem delu predstavljena organizacija policije in njeno delovanje, predstavljeni so strelno orožje slovenske policije in zakonski pogoji za njegovo uporabo ter statistični podatki o uporabi strelnega orožja v Sloveniji. Podatki o mnenju občanov so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil dostopen na svetovnem spletu prek družbenih omrežij. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 255 ljudi, ki so v celoti rešili anketo. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da občani Mestne občine Kranj menijo, da policisti pri opravljanju svojih nalog potrebujejo strelno orožje in da so pri tem primerno usposobljeni ter pripravljeni za uporabo strelnega orožja. Ne strinjajo pa se s trditvami, da policiji ni treba kupiti novega strelnega orožja. Ključne besede: diplomske naloge, strelno orožje, opozorilni strel, policija, policijska pooblastila, mnenje občanov Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 892; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,24 MB) |
5. Orožje, natisnjeno s 3D tiskalnikom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Plemelj, 2019, diplomsko delo Opis: Maja 2013 je Cody Wilson, ustanovitelj podjetja Defense Distributed, pripravil načrte strelnega orožja pod imenom Liberator. Kar Liberatorja loči od klasičnega orožja je, da je izdelan iz polimera (plastike) in ga proizvaja 3D tiskalnik. Izdelava take pištole je dosegljiva vsem, ki imajo dostop do te tehnologije. Ker je Liberator postal zelo priljubljen v prvih nekaj dneh, so ameriške oblasti Wilsonu zapovedale, naj umakne načrte Liberatorja z interneta, kar je kasneje tudi storil. Vendar se domneva, da so bile datoteke v prvih nekaj dneh prenesene približno 100.000 krat. Danes je še vedno mogoče najti datoteke na spletu. Takšne pištole so se pojavile med policijskimi preiskavami. Liberator je osnova, po kateri so nastale številne druge 3D natisnjene pištole. Natisnejo pa jih lahko običajni ljudje iz različnih delov sveta (Curtis, 2013).
Države, kot so Združene države Amerike, Avstralija, Velika Britanija, Japonska itd., imajo težave pri preprečevanju nenadzorovanega izdelovanja 3D tiskanega orožja. Njihove zakonodaje niso dovolj natančno urejene. Skrbi pa jih tudi za varnost ljudi, saj se orožje lahko tiska nenadzorovano, posledično pa bi lahko prišel v roke ljudem, ki ga ne bi smeli imeti, kot so na primer teroristi, storilci drugih kaznivih dejanj, pa tudi najstniki in ljudje s psihičnimi motnjami itd. Države iščejo načine, kako bi problematiko lahko preprečile ali vsaj omejile (Blackman, 2013).
V diplomskem delu je predstavljeno klasično in 3D natisnjeno orožje in njuna primerjava. Pregledali smo zakonodajo o orožju različnih držav ter opisali prednosti in slabosti 3D tiskanega orožja. Ključne besede: diplomske naloge, 3D tiskanje, strelno orožje, 3D natisnjeno orožje, Liberator Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1685; Prenosov: 114
Celotno besedilo (368,40 KB) |
6. Tehnično varovanje zbirke orožja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Kosmač, 2017, diplomsko delo Opis: Primarni cilj te diplomske naloge je, kot pove že naslov, predstaviti tehnično varovanje zbirke orožja. Poleg tega je dodanih v obravnavo še nekaj področij, ki se med seboj na prvi pogled mogoče ne povezujejo z naslovom, a jih je možno v širšem kontekstu z izbrano temo precej smiselno povezati.
V prvem delu naloge je poudarek na predstavitvi zakonodaje, ki ureja področje orožja in njegovega varovanja v Sloveniji. Opisane so sledeče teme: pridobitev strelnega orožja, kategorizacija in hramba po Zakonu o orožju (2005). V istem poglavju so obravnavani tudi pogoji in definicije tehničnega varovanja po Pravilniku o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001).
V drugem delu je predstavljena ena od možnih posledic nepravilne hrambe – samomor, izveden s strelnim orožjem. Najprej so obdelani potencialni vzroki za samomor ter natančneje opisan način izvedbe samomora s strelnim orožjem. V nadaljevanju so zbrani statistični podatki o samomorih in samomorih s strelnim orožjem za Slovenijo, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Slednji so v nadaljnjem delu primerjani in analizirani z namenom, da bi se ugotovilo, če večja dostopnost strelnega orožja vpliva na število samomorov.
Tretji del naloge je namenjen pregledu ogrožanja zbirke orožja oziroma stanovanjske hiše, v kateri se taka zbirka nahaja, za zmanjšanje tveganja uporabe strelnega orožja po neupravičeni odtujitvi pa je predlagan tudi način onemogočanja uporabe strelnega orožja.
V četrtem delu so predelana sredstva tehničnega varovanja, ki so ločena na varovanje prostora, kjer se zbirka nahaja in varovanje samega orožja.
V zadnjem delu naloge je praktičen primer varovanja zbirke orožja, kjer je opisan objekt in prostor, kjer se zbirka nahaja, podana je dejanska izvedba varovanja in dodatni predlogi za izboljšavo varovanja. Ključne besede: orožje, strelno orožje, civilno orožje, zbirke, pravna ureditev, varovanje, tehnično varovanje, mehanske zaščite, elektronske zaščite, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 1397; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. Primerjava posledic uporabe strelnega orožja policistov v Sloveniji in v ZDA : študij primera Mateja BobereKatja Špec, 2016, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, ki se navezujejo na obravnavano tematiko – predstavili smo prisilna sredstva, ki jih uporablja slovenska policija pri opravljanju svojih nalog pa tudi samo strelno orožje in njegovo uporabo. Prav tako smo proučili nadzor nad delom policije v Sloveniji, potek postopka pritožb zoper delo policistov, trenutno zakonodajo in zakonodajo, ki je bila v veljavi leta 1999; v času dogodka, ki smo ga obravnavali v nadaljevanju. Nato smo predstavili prej omenjeni dogodek, streljanje policista Mateja Bobere leta 1999 v Celju. Opisali smo potek dogodka ter sojenja, dejavnike, ki so vplivali na razvoj dogodkov in pravno podlago za ravnanje policista. V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na samo uporabo strelnega orožja s strani policistov. Pri tem smo najprej preučili mednarodne usmeritve, ki naj bi jih policije upoštevale pri organiziranju njihovega dela ter pri izvajanju pooblastil in uporabi prisilnih sredstev. Opisali in predstavili smo pogostost uporabe strelnega orožja s strani policistov v Sloveniji, posledice uporabe le-tega in ukrepe, ki temu sledijo. Vse našteto smo vzporedno analizirali še za Združene države Amerike oziroma mesto New York. Na koncu smo uporabo strelnega orožja, ukrepe in posledice takšnega dejanja v obeh državah (oziroma mestih) med seboj primerjali. Pri tem smo ugotovili, da je pogostost uporabe strelnega orožja v Združenih državah Amerike višja kot pri nas, sami ukrepi in posledice pa se bistveno ne razlikujejo. Razlika je v primerjavi števila smrtnih žrtev, do katerih pride pri uporabi prisilnih sredstev oziroma pri uporabi strelnega orožja, saj je to število v Združenih državah Amerike veliko večje. Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, strelno orožje, ZDA, Slovenija, primerjave, študije primerov, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1476; Prenosov: 203
Celotno besedilo (590,39 KB) |
8. Uporaba ostrostrelne puške kalibra 12,7 mm v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSergej Pučnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo ostrostrelne puške 12,7 mm v Slovenski vojski. Koncept tega orožja je v uporabi po svetu že dolgo časa ampak je dokaj mlad v Slovenski vojski, saj se je nakup izvedel leta 2005 s projektom imenovanim Bojevnik 21. stoletja. V nalogi spoznamo razvoj tega orožja in naboja, ter nekaterih ostrostrelnih pušk kalibra 12.7 mm. Seznanili se bomo tudi s ostrostrelno puško PGM Hecate II, ki je v uporabi v Slovenski vojski. Zastavili smo si hipoteze in skozi nalogo ugotovili, da dejansko po definiciji ostrostrelna puška, ki jo uporabljamo, ne ustreza pogoju natančnosti ene kotne minute. Spoznali smo tudi opremo, ki jo uporablja ostrostrelni par v Slovenski vojski.
Z definiranjem vrst balistike smo se poglobili v dejavnike potrebne za zadetek v veščini ostrostrelstva. Eden izmed njih je tudi Coriolisova sila, ki vpliva na let izstrelka v zraku zaradi vrtenja Zemlje. Za pomoč ostrostrelcem smo dodali tudi matematični formuli za izračun tega popravka. Uporabo orožja na živo silo smo podkrepili s pravno podlago in opredelili kaj sploh pomeni kaliber 12.7 mm. Ugotovili smo tudi, da prvi zadetek izstreljen iz hladnega orožja odstopa od vseh, ki sledijo.
Za konec smo opravili eksperiment na strelišču. Tam smo poskusili uporabiti nastavitve na strelnem daljnogledu iz podatkov, ki nam jih posreduje balistična aplikacija. Ugotovili smo, da so ti podatki nezanesljivi, ker so zadetki imeli veliko odstopanje. Streljanje smo nadaljevali s pomočjo opazovalca in tako uspeli zbrati podatke o nastavitvah na razdaljah, ki smo jih vnesli v tabelo. Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, ostrostrelstvo, ostrostrelci, strelno orožje, ostrostrelne puške, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 2471; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,44 MB) |
9. Vpliv alkohola na zanesljivost pri nošenju in prenosu orožja : diplomsko delo (univerzitetni študij)Goran Maršič, 2015, diplomsko delo Opis: Pri policijskem delu se pogosto srečujemo z obravnavo kršitev povezanih s prekomernim uživanjem alkohola. V preteklosti je bila večina teh primerov povezanih s kršitvami cestno-prometnih predpisov in prekrškov povezanih s takimi in drugačnimi kršitvami javnega reda in miru.
V nadaljevanju, s spremembo Zakona o prekrških, prekrškovni inšpektorji obravnavajo kršitve, ki so jih policisti na terenu zaznali, zanje pa niso bili predpisani ukrepi izdaje plačilnega naloga temveč prekrškovne odločbe v hitrem postopku. V teh primerih prekrškovni inšpektorji veliko energije vlagajo v dokazovanje posameznih navedb policistov, ki so ob obravnavi kršitve, na kraju in ob času prekrška jasne, pri pisanju odločbe in zagotavljanju dokazov oziroma pri odločanju pa izjemno skope.
Tudi na področju orožnega prava v policiji smo večkrat pojasnjevali elemente kršitev Zakona o orožju, ki se nanašajo na nošenje in prenos orožja ali njegovo posest in zanesljivost posameznika pri tem. Zlasti je bilo to povezano z zanesljivostjo zaradi vpliva alkohola pri kršitelju, ki je v času nošenja ali prenosa orožja bil pod vplivom alkohola. Dileme so izpostavljali tako prekrškovni inšpektorji na policijskih upravah, kot lovske in strelske organizacije. S sodelovanjem z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo smo večkrat pojasnjevali dileme policistov in tako olajšali obravnavo kršitev, pripomogli pa tudi k enaki razlagi in razumevanju Zakona o orožju. Nenazadnje pa smo interesnim skupinam (Lovska zveza, Strelska zveza in drugi) in posameznikom zagotovili zakonito in korektno obravnavo.
Menimo, da je pojem zanesljivosti v povezavi z uživanjem alkohola v preteklosti povzročal neželene in nepotrebne dileme ter napake v postopkih. Strinjamo pa se, da nezanesljiv posameznik ob posedovanju orožja, predstavlja veliko nevarnost sebi in družbi. Enako pa ne moremo spregledati, da neupravičeno sankcioniran posameznik tudi ni zadovoljen z obravnavo in ukrepi celotnega sistema, ki skrbi za varnost in zakonitost. Ključne besede: zaznave, vid, sluh, čutila, alkohol, orožje, strelno orožje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 1758; Prenosov: 172
Celotno besedilo (526,46 KB) |
10. Strelno orožje kot skrajno prisilno sredstvo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloGorazd Kostevc, 2013, diplomsko delo Opis: Policist se pri svojem delu lahko znajde v situacijah, ki od njega terjajo presojo, ki v najhujšem primeru lahko pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo. To je res najbolj skrajen primer. Seveda še zdaleč niso vse situacije take, je pa tudi res, da si je nemogoče predstavljati vse različne situacije, s katerimi se policist pri svojem delu lahko sreča. Od najbolj preprostih primerov, ki so tako rekoč učbeniški primeri, do popolnoma nepredvidljivih situacij, ki zahtevajo hitro in pravo reakcijo. Zato je bistvenega pomena, da je v danih, kritičnih situacijah, policist zmožen kar najbolje in pravilno odreagirati, na kar ga seveda pripravi šolanje, dodatno izobraževanje in nenadomestljive izkušnje pri delu. Tako njegove lastne izkušnje, kot vse izkušnje njegovih sodelavcev in sodelavk. Skozi leta dela na terenu, se jih nabere kar precej in poleg tega, da je prav, da se tako znanje širi, ga je pravzaprav na drugačen način, kot ravno z delom nemogoče pridobiti. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, v nadaljevanju ZNPPol, je jasno opredeljeno, katera prisilna sredstva policist lahko uporabi pri svojem delu in kako naj ravna z najbolj ostro obliko prisilnega sredstva, torej s strelnim orožjem. Prisilna sredstva so namenjena obvladovanju situacije. Ker so stopnje kritičnih situacij seveda različne, torej nekatere so bolj resne, druge manj, ima policist na razpolago različna sredstva, s katerimi si lahko pomaga. To tudi pomeni, da mora za določeno situacijo uporabiti tudi primerno močno prisilno sredstvo, da bo učinek maksimalen. Zakon o policiji je bil pred kratkim posodobljen, z namenom, da ne bi prihajalo do nejasnosti pri razlagi zakona in tudi zato, ker se delo policistov tudi spreminja, to pa terja tudi nove pristope in pravila, ki jih nov zakon jasneje opredeljuje. Namesto Zakona o policiji sta sedaj v veljavi dva zakona, ZNPPol in Zakon o organiziranosti in delu policije, v nadaljevanju ZODPol, ki natančneje razlagata pravila po katerih se mora policist ravnati in tako onemogočata nejasnosti pri razlagi. Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, strelno orožje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 2122; Prenosov: 463
Celotno besedilo (1,71 MB) |