1. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Ključne besede: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (674,52 KB) |
2. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, diplomsko delo Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (793,81 KB) |
3. Modeliranje in izdelava dušilca zvoka za strelno orožjeLuka Šatan, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je bil izdelati dušilec zvoka za strelno orožje modela M70 s kalibrom 7,62 × 39 mm. Prvotno je bilo treba analizirati in proučiti, do sedaj že znane študije in pregledati že izdelane dušilce. Na podlagi teh smo v programskem okolju SolidWorks oblikovali štiri različne oblike ekspanzijskih komor, na katerih smo na to v istem programskem okolju izvedli analizo zračnega tlaka in akustičnih moči. Po končani analizi smo komore in ostale potrebne sklope dušilca izvozili v obliki STEP formata in dušilec fizično izdelali na CNC obdelovalnem stroju. Za izdelane dušilce smo izvedli tudi meritve jakosti zvoka na terenu. Na koncu smo določili najprimernejši dušilec za obravnavano strelno orožje.
Ključne besede: strelno orožje, dušilec zvoka, hrup, modeliranje, izdelava, SolidWorks
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,22 MB) |
4. |
5. Usposabljanje policistov za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDejan Maljurić, 2023, diplomsko delo Opis: Strelno orožje velja za najhujšo obliko med prisilnimi sredstvi. V zadnjih 19 letih je bilo med opravljanjem policijskih nalog v Sloveniji uporabljeno le 1,26-krat na leto (strel na osebo), kar je v primerjavi z ostalimi državami, na primer ZDA, zelo redko. V diplomskem delu smo predstavili strelno orožje in ostala prisilna sredstva, ki jih lahko policisti uporabijo med opravljanjem policijskih nalog. Navedli smo cilje in pogoje uporabe posameznega prisilnega sredstva ter prisilna sredstva razdelili glede na ciljno skupino, zoper katero so uporabljena – uporaba prisilnih sredstev proti posamezniku in uporaba prisilnih sredstev proti množici. Glede na to, da je tema diplomskega dela vezana na strelno orožje, smo se bolj osredotočili na strelno orožje. A ker je zakonita, strokovna in učinkovita uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva pogojena z ustreznim usposabljanjem za uporabo strelnega orožja, smo se osredotočili tudi na usposabljanje policistov za uporabo omenjenega prisilnega sredstva. Opredelili smo cilje in namen usposabljanja, predstavili potek osnovnega usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja policistov za uporabo strelnega orožja ter na kratko opisali posamezne vrste strelnega orožja, ki so v uporabi v slovenski policiji. Uporaba strelnega orožja, stresno in obremenjujoče delo, težke in kritične situacije lahko pustijo psihološke posledice, zato sta policistom na voljo 24-urna psihološka pomoč in psihološka podpora (nudijo jo policijski zaupniki). Tam lahko s strokovnjakom odkrito spregovorijo o svojih težavah, se psihološko razbremenijo ter svoje delo še naprej kakovostno in z veseljem opravljajo.
Ključne besede: usposabljanje policistov, strelno orožje, prisilna sredstva, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1010,88 KB) |
6. Možnosti za preprečevanje strelskih napadov v izobraževalnih ustanovah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElma Kuduzović, 2023, diplomsko delo Opis: Hudo nasilje v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je v zadnjih letih postalo vse večja skrb v mnogih državah. Veliko je razprav o tem, kako se spopasti s tem problemom. Velik del razprav je usmerjen v splošne probleme v družbi, kulturne spremembe in kako reagirati na napade, ko do njih pride, in kaj storiti po tem. Ta vprašanja sprožajo precejšnje število različnih razvojnih projektov, vendar se veliko projektov ne osredotoča na taktično in operativno raven preventive ali na natančno in pravočasno preprečevanje hudega ciljnega šolskega nasilja. Glede na razširjenost takšnih strelskih napadov so se številne novinarske in znanstvene raziskave osredotočile na prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Večina študij je kot ključni dejavnik tveganja opredelila ekstremno družbeno zavračanje. Drugi dejavniki tveganja, ki jih ugotavljajo raziskave, so vključevali razpoložljivost orožja in uporabo nasilnih medijev, zlasti nasilnih videoiger, pa tudi nasilne glasbe, televizijskih oddaj in filmov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri strelci imeli psihične težave. Rasa, spol in razred prav tako predstavljajo velik vpliv na strelce. Kot odgovor na množična streljanja v šolah večina šol uvaja in krepi vrsto varnostnih ukrepov, kot je povečana varnost v šolskih kampusih in aktivno strelsko usposabljanje za osebje. Ti ukrepi vključujejo nadzorovan dostop do šole, zgradbe ali zemljišča med šolskim časom, zahteve, uporabo varnostnih kamer, zagotavljanje telefonov v učilnicah in zahtevo po šolskih uniformah. V večini šol so uvedli princip ničelne tolerance do nasilja. Princip ničelne tolerance pomeni, da se v šolah ne dopušča nikakršnega neprimernega vedenja in nasilja, če pa se pojavi, sledijo kazni.
Ključne besede: nasilje, strelski napadi, strelno orožje, izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. Vpliv zakonitega strelnega orožja na smrtnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Burnik, 2023, diplomsko delo Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva.
Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja.
V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder.
Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,35 MB) |
8. Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDAVid Ambrož, 2022, diplomsko delo Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 138
Celotno besedilo (927,74 KB) |
9. Stališča občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnže Kovač, 2020, diplomsko delo Opis: Policija potrebuje za opravljanje svojih nalog pooblastila, s katerimi lahko v zakonsko določenih pogojih posega v pravice posameznikov. To policistom omogoča nemoteno izpolnjevanje njihovih z zakonom določenih nalog, saj policisti v mnogih postopkih delujejo v nasprotju z željami osebe v postopku, če ta krši določene predpise. Ob izpolnjenih pogojih lahko policisti uporabijo tudi prisilna sredstva, ki predstavljajo zelo globok poseg v posameznikove svoboščine, saj ga prisilijo k s strani policista zapovedanemu ravnanju. Diplomsko delo se osredotoča na prisilno sredstvo, pri katerem je možnost nastanka poškodb zelo visoka oziroma so poškodbe pri uporabi tega prisilnega sredstva lahko celo usodne. Gre za prisilno sredstvo strelno orožje, ki velja za skrajno sredstvo in je na voljo policistom v najnevarnejših situacijah. Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza mnenja občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji, usposobljenosti policistov za uporabo strelnega orožja in primernosti orožja, ki ga policisti uporabljajo. Poleg tega je v diplomskem delu predstavljena organizacija policije in njeno delovanje, predstavljeni so strelno orožje slovenske policije in zakonski pogoji za njegovo uporabo ter statistični podatki o uporabi strelnega orožja v Sloveniji. Podatki o mnenju občanov so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil dostopen na svetovnem spletu prek družbenih omrežij. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 255 ljudi, ki so v celoti rešili anketo. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da občani Mestne občine Kranj menijo, da policisti pri opravljanju svojih nalog potrebujejo strelno orožje in da so pri tem primerno usposobljeni ter pripravljeni za uporabo strelnega orožja. Ne strinjajo pa se s trditvami, da policiji ni treba kupiti novega strelnega orožja.
Ključne besede: diplomske naloge, strelno orožje, opozorilni strel, policija, policijska pooblastila, mnenje občanov
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 1163; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,24 MB) |
10. Orožje, natisnjeno s 3D tiskalnikom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Plemelj, 2019, diplomsko delo Opis: Maja 2013 je Cody Wilson, ustanovitelj podjetja Defense Distributed, pripravil načrte strelnega orožja pod imenom Liberator. Kar Liberatorja loči od klasičnega orožja je, da je izdelan iz polimera (plastike) in ga proizvaja 3D tiskalnik. Izdelava take pištole je dosegljiva vsem, ki imajo dostop do te tehnologije. Ker je Liberator postal zelo priljubljen v prvih nekaj dneh, so ameriške oblasti Wilsonu zapovedale, naj umakne načrte Liberatorja z interneta, kar je kasneje tudi storil. Vendar se domneva, da so bile datoteke v prvih nekaj dneh prenesene približno 100.000 krat. Danes je še vedno mogoče najti datoteke na spletu. Takšne pištole so se pojavile med policijskimi preiskavami. Liberator je osnova, po kateri so nastale številne druge 3D natisnjene pištole. Natisnejo pa jih lahko običajni ljudje iz različnih delov sveta (Curtis, 2013).
Države, kot so Združene države Amerike, Avstralija, Velika Britanija, Japonska itd., imajo težave pri preprečevanju nenadzorovanega izdelovanja 3D tiskanega orožja. Njihove zakonodaje niso dovolj natančno urejene. Skrbi pa jih tudi za varnost ljudi, saj se orožje lahko tiska nenadzorovano, posledično pa bi lahko prišel v roke ljudem, ki ga ne bi smeli imeti, kot so na primer teroristi, storilci drugih kaznivih dejanj, pa tudi najstniki in ljudje s psihičnimi motnjami itd. Države iščejo načine, kako bi problematiko lahko preprečile ali vsaj omejile (Blackman, 2013).
V diplomskem delu je predstavljeno klasično in 3D natisnjeno orožje in njuna primerjava. Pregledali smo zakonodajo o orožju različnih držav ter opisali prednosti in slabosti 3D tiskanega orožja.
Ključne besede: diplomske naloge, 3D tiskanje, strelno orožje, 3D natisnjeno orožje, Liberator
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2196; Prenosov: 143
Celotno besedilo (368,40 KB) |
