| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NEKATERI VIDIKI KOMPETENCE UČENJE UČENJA PRI ŠTUDENTIH RAZREDNEGA POUKA
Minka Koprivnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Kompetenca učenje učenja omogoča učinkovito učenje ter zavedanje in načrtovanje lastnega procesa učenja. Namen magistrskega dela je bil predstaviti kompetenco učenje učenja in preučiti nekaj njenih vidikov pri študentih 4. letnikov (1. stopnja) in 1. letnikov (2. stopnja) iz treh Pedagoških fakultet (Maribor, Ljubljana, Primorska) na smeri razredni pouk. Za ta namen smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo pri študentih ugotavljali: oceno njihovega načina učenja in kompetentnosti za poučevanje, način pridobivanja znanja o načinih učenja in vlogo fakultete pri tem ter mnenja študentov o poučevanju učenja. Z raziskavo smo ugotovili, da je rast ocene večine dejavnikov kompetence učenje učenja povezana z boljšo oceno lastnega načina učenja in z boljšim učnim uspehom, so se pa razlike med oceno posameznih dejavnikov pojavile med fakultetami. Študenti lastno kompetentnost za poučevanje ocenjujejo dokaj dobro, čeprav navajajo, da največ informacij o navedeni kompetenci niso pridobili od strokovno izobraženega osebja. Večina študentov meni, da je potreba po večjem seznanjanju o učenju učenja nujna in da je potrebno s poučevanjem učenje učenja začeti hitro, najprimernejše v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju pri vseh osnovnošolskih predmetih. Namen magistrskega dela je bil tudi analizirati učne načrte in ugotoviti ali zapisani cilji, kompetence in predvideni študijski dosežki spodbujajo razvoj kompetence učenje učenja. Analiza je pokazala, da je večina dejavnikov, ki pomagajo pri razvijanju kompetence učenje učenja, zapisanih v posredni obliki.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, kompetence, kompetenca učenje učenja, dejavniki uspešnega učenja, učne strategije
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1025; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

3.
UČNE STRATEGIJE ZA DVIG MOTIVACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Nuša Žvegler, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavim najprej teoretični del, ki zajema različne tipe učenja. Osrednji del zajemajo različne vrste učnih strategij, kjer so posamezne učne strategije podrobno opisane, podano pa je tudi, zakaj je posamezna učna strategija učinkovita pri učenju, ter njene prednosti in slabosti. Glavno vprašanje diplomskega dela je, kakšne učne strategije uporabljajo učenci sedmega razreda, ter dijaki drugega in tretjega letnika, v povezavi s tem me je tudi zanimalo, kako pogosto učitelji razlagajo učencem o tem, kako se učiti, ter povezava med starostjo učencev in upoštevanje razlage učitelja o tem, kako se učiti. V ta namen sem sestavila vprašalnik, ki sem ga povzela po Pečjak in Košir, Lj 2000, Vprašanja zavedanja pomembnosti učnih strategij, ter po diplomskem delu Karmen Srnko, Lj 2007, Učenje učenja. Rezultati raziskav so pokazali, da učenci uporabljajo različne vrste učnih strategij po katerih sem spraševala v vprašalniku. Nekateri se jih poslužujejo v večji meri kot drugi, torej jih ne uporabljajo enako pogosto. Razlike v uporabi učnih strategij so se pokazale med sedmošolci in dijaki, tako kot sem predvidevala. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri posameznih vrstah učnih strategij, glede na učni uspeh učencev in dijakov. Prav tako sem ugotovila, da učitelji razlagajo o učnih strategijah, pri čemer le včasih učenci in dijaki to razlago upoštevajo pri svojem učenju. Presenetljivo pa je, da si malo manj kot polovica učencev in dijakov te razlage sploh ne želi.
Ključne besede: učenje, tipi učenja, učne strategije, učinkovite učne strategije.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2188; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (116,60 KB)

4.
UČENJE UČENJA V TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Katja Veber, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Učenje učenja v tretji triadi osnovne šole v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o učenju učenja, v drugem delu pa empirično raziskavo trenutnega stanja v slovenskih šolah. Tako smo v teoretičnem uvodu najprej opredelili ključne pojme, kot so na primer učenje, kompetenca učenja učenja, samoregulacija in metakognicija, v empiričnem delu pa smo uporabili dva vprašalnika, ki smo jih razdelili učencem štirih osnovnih šol štajerske regije. S prvim vprašalnikom smo želeli osvetliti trenutne dejavnosti učenja učenja v osnovnih šolah, z drugim, prilagojenim vprašalnikom MSLQ pa smo želeli določiti stopnjo notranje motivacije, organizacije učenja, osebna prepričanja in metakognitivne strategije pri učenju. Ugotovili smo, da na šolah uvajajo strategije učenja le v začetnih fazah, prav tako pa se je pri razvoju strategij učenja pri učencih pokazal pomemben vpliv družine in vrstnikov. Zaznali smo, da učenci želijo več nasvetov o učenju, pokazala pa se je tudi premajhna učinkovitost teh nasvetov. Raziskava ni pokazala zveze med načinom uvajanja učnih strategij in področji, ki smo jih merili s prilagojenim vprašalnikom MSLQ.
Ključne besede: učenje učenja, učne strategije, metakognicija, uvajanje učnih strategij, motivacija
Objavljeno: 06.05.2015; Ogledov: 1093; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
SAMOREGULACIJA UČENJA GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Sara Knez, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja značilnosti samoregulacijskega učenja s poudarkom na strategijah za samoregulacijsko učenje, načinih učenja geografije in vlogi učitelja geografije. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem osnovnošolcev ter z intervjuvanjem osnovnošolskih profesorjev geografije. Raziskava je pokazala razlike glede na starost in spol učencev v uporabi strategij za samoregulacijo učenja ter samem načinu učenja geografije. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za izboljšanje samoregulacijskega učenja potrebno razvijati področja, ki zadevajo akademsko samopodobo učencev, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, samostojno iskanje informacij in uporabo virov, aktivne oblike učenja, strategije za učinkovito učenje ter načrtovanje in organizacijo učenja.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, dejavniki samoregulacijskega učenja, strategije za samoregulacijo učenja, kognitivne in metakognitivne strategije, načini učenja geografije, vloga učitelja
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1174; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (814,11 KB)

6.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Samoregulacijske kompetence za nadomeščanje primanjkljajev pri učenju geografije v osnovni šoli
Sara Knez, Eva Konečnik Kotnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnova za članek je diplomsko delo z naslovom Samoregulacija učenja geografije v osnovni šoli (Knez 2015), pri katerem smo raziskovali stanje na področju samoregulacijskih kompetenc med 200 osnovnošolci od šestega do devetega razreda. S samoregulacijo učenja je mogoče nadomestiti primanjkljaje znanja pri geografiji, za kar pa mora učenec posedovati določene samoregulacijske kompetence. Raziskava je pokazala nekompetentnost učencev na mnogih samoregulacijskih področjih - dojemanje učenja geografije, samovrednotenje, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, kontrola nad učenjem in uporaba strategij za učenje geografije.
Ključne besede: samoregulacija, samovrednotenje, iskanje socialne pomoči, kontrola nad učenjem, strategije učenja, pouk geografije
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 223; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (194,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici