| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, magistrsko delo

Opis: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Ključne besede: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 731; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Ključne besede: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 1054; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (935,29 KB)

4.
Povezanost psiholoških resursov s karierno prilagodljivostjo in oceno lastne zaposljivosti
Katja Ponikvar, 2015, magistrsko delo

Opis: Prehod iz šolanja v prvo zaposlitev je vse od nastopa svetovne gospodarske krize postal kompleksnejši in poln novih izzivov. Nepredvidljive in stresne okoliščine sodobnega trga dela od mladih diplomantov na prehodu terjajo dobršno mero prilagodljivosti in vztrajnosti. Namen naše raziskave je bil zato ugotoviti, kateri so tisti psihološki resursi, ki posameznika na tem prehodu podpirajo. Zanimala nas je narava povezave med karierno prilagodljivostjo in oceno lastne zaposljivosti ter naslednjimi psihološkimi resursi: samoučinkovitost iskanja zaposlitve, proaktivna osebnost, načini spoprijemanja s stresom in občutek koherence. V vzorec je bilo vključenih 139 udeležencev, od tega 70,4 % študentov zadnjih letnikov in 29,6 % diplomantov 2. bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Za preverjanje hipotez je bila uporabljena multipla regresija. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji karierne prilagodljivosti proaktivna osebnost, samoučinkovitost iskanja zaposlitve in načrtovanje kot strategija spoprijemanja s stresom, najpomembnejša prediktorja ocene lastne zaposljivosti pa sta proaktivna osebnost in samoučinkovitost iskanja zaposlitve. V zadnjem delu magistrskega dela so podane smernice za svetovalno delo s študenti z namenom krepitve tistih psiholoških resursov, ki napovedujejo uspešen vstop mladih diplomantov na trg dela.
Ključne besede: prehod iz šolanja v zaposlitev, karierna prilagodljivost, ocena lastne zaposljivosti, samoučinkovitost iskanja zaposlitve, proaktivna osebnost, strategije spoprijemanja s stresom, občutek koher
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 917; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (990,16 KB)

5.
STRES IN DEJAVNIKI STRESA MED ŠTUDENTI PSIHOLOGIJE
Yoana Petrova Yordanova, 2015, magistrsko delo

Opis: Naša raziskava je poskušala preučiti dejavnike stresa in strategije spoprijemanja v povezavi z nevroticizmom med dvesto štirinajstimi študenti psihologije Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Naš glavni cilj je bil raziskati povezavo med demografskimi spremenljivkami, kot so spol, način bivanja in letnik študija v primerjavi s stopnjo obsega stresogenih dejavnikov pri študentih. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v obsegu stresogenih dejavnikov med študenti, ki živijo s starši in tistimi, ki živijo v študentskem domu ali v podnajemniškem stanovanju, tako kot smo predpostavili. Razlike med letniki niso statistično pomembne, vendar obstaja tendenca, da je med višjimi letniki obseg stresogenih dejavnikov povezanih s časovnim pritiskom in romantičnimi težavami višji. Rezultati o razlikah med spoloma, čeprav prav tako statistično nepomembni, kažejo tendenco, da je obseg stresogenih dejavnikov pri ženskah skoraj pri vseh dimenzijah višji kot pri moških. Tako kot smo predpostavili, se je pokazala zmerna pozitivna, statistično pomembna povezava med stopnjo čustvene nestabilnosti in obsegom stresogenih dejavnikov, povezanih s socialnimi odnosi in s študijskimi izzivi. Podobno smo odkrili tudi zmerno pozitivno, statistično pomembno povezavo med stopnjo nevroticizma in zanikanjem, samoobtoževanjem in vedenjsko neaktivnostjo kot strategijami spoprijemanja.
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, študenti psihologije, strategije spoprijemanja, nevroticizem
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1791; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

6.
STRES V DELOVNEM OKOLJU V PODJETJU ZAVAROVALNICA MARIBOR
Petra Vujinić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stresa v delovnem okolju je vedno več. Povečal se je predvsem zaradi vedno večjih zahtev, ki jih imajo delodajalci do zaposlenih (hitre spremembe v delovnem okolju, tekmovanja in stremljenja k visokim delovnim rezultatom ...). Stres pa ni prisoten samo na vodstvenih delovnih mestih, temveč pri vseh delovnih situacijah. V magistrskem delu smo proučevali stres v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na teorijo o stresu, stresu v delovnem okolju, vzrokih in na to, kako stres preprečiti. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o stresu v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Z analizo stresa v izbranem podjetju smo želeli ugotoviti, če je v Zavarovalnici Maribor prisoten stres, ali je stopnja stresa močnejša pri zaposlenih na terenu (prodajni svetovalci) ali med zaposlenimi v podpornih službah in ali starost ter spol zaposlenih vplivata na stopnjo stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je delo v Zavarovalnici Maribor stresno, vendar pa posamezna delovna mesta niso stresna. To pomeni, da je stres na splošno prisoten, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja. Da so se posamezna delovna mesta pokazala kot nestresna, je posledica tega, da v anketo niso bili vključeni zaposleni, ki delajo na višjih delovnih mestih, saj bi potem bili rezultati bistveno drugačni. Zanimivo je tudi to, da stopnja stresa v Zavarovalnici Maribor ni odvisna od spola zaposlenih, prav tako ne obstaja povezava med starostnimi skupinami in stopnjo stresa, ter da vrsta zaposlitve ne vpliva na stopnjo doživljanja stresa.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stres v delovnem okolju, modeli stresa, viri stresa, individualni stresorji, organizacijski stresorji, preprečevanje stresa, strategije spoprijemanja s stresom, odpravljanje stresa.
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (760,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici