Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 514; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda. V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.
Ključne besede: Evropska unija, prevajalec, proces prevajanja, prevajalske strategije, globalizacija, mediji, informativna funkcija, publicistični jezik, teorija skoposa, revija Global
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 102
Celotno besedilo (7,06 MB)

Opis: Že od samih začetkov prevajanja, ki segajo več kot dva tisoč let nazaj, so se prevajalci ukvarjali z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest izvirniku ali naj se ravna po okusu ciljne publike. Ta vprašanja so rabila kot temelj za nastanek različnih prevajalskih teorij. Med drugim se te ukvarjajo tudi s književnimi prevodi, ki predstavljajo osrednjo temo pričujočega diplomskega dela. Književni prevod posreduje besedilo govorcem različnih jezikov v raznolikih medkulturnih položajih in ga tako ponese prek jezikovnih in kulturnih meja izvirnega literarnega sistema številnim jezikom in kulturnim skupnostim. Izhodiščna besedila književnih del zahtevajo zaradi svojevrstnih značilnosti poseben pristop pri prenašanju v drug jezik. S pomočjo mladinskega romana Barbare Frischmuth Die Ferienfamilie in njegovega prevoda v slovenščini Počitniška družina bomo poskušali nakazati posamezne prevajalske strategije, po katerih je posegala prevajalka, njene odločitve proučiti ter podati lastne predloge.
Ključne besede: teorija prevajanja, književno prevajanje, otroška in mladinska književnost, prevajalske strategije
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2005; Prenosov: 480
Celotno besedilo (714,07 KB)