| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KNJIŽEVNO PREVAJANJE NA PRIMERU ROMANA B. FRISCHMUTH POČITNIŠKA DRUŽINA
Janja Režonja, 2011, diplomsko delo

Opis: Že od samih začetkov prevajanja, ki segajo več kot dvatisoč let nazaj, so se prevajalci ukvarjali z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest izvirniku ali naj se ravna po okusu ciljne publike. Ta vprašanja so rabila kot temelj za nastanek različnih prevajalskih teorij. Med drugim se te ukvarjajo tudi s književnimi prevodi, ki predstavljajo osrednjo temo pričujočega diplomskega dela. Književni prevod posreduje besedilo govorcem različnih jezikov v raznolikih medkulturnih položajih in ga tako ponese prek jezikovnih in kulturnih meja izvirnega literarnega sistema številnim jezikom in kulturnim skupnostim. Izhodiščna besedila književnih del zahtevajo zaradi svojevrstnih značilnosti poseben pristop pri prenašanju v drug jezik. S pomočjo mladinskega romana Barbare Frischmuth Die Ferienfamilie in njegovega prevoda v slovenščini Počitniška družina bomo poskušali nakazati posamezne prevajalske strategije, po katerih je posegala prevajalka, njene odločitve proučiti ter podati lastne predloge.
Ključne besede: teorija prevajanja, književno prevajanje, otroška in mladinska književnost, prevajalske strategije
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1795; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (714,07 KB)

2.
PREVAJANJE KULTURNO SPECIFIČNIH ELEMENTOV V HUMORISTIČNI NANIZANKI PRIJATELJI
Karmen Florjanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno prevajanje kulturno-specifičnih elementov je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture. V magistrski nalogi smo opredelili pojem prevajanja in kulture ter definirali avdiovizualno prevajanje, pri čemer nam je bila v pomoč tuja znanstvena literatura. Ker smo v magistrski nalogi želeli tudi pojasniti ustrezne strategije za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo se osredinili na teorijo Brigit Nedergaard-Larsen in obravnavali njen članek z naslovom Culture-bound Problems in Subtitling. Magistrska naloga daje poudarek na prevajanju kulturno-specifičnih elementov pri podnaslavljanju humoristične serije Prijatelji. Analizirali smo izbrane epizode prve, druge in tretje sezone nanizanke. Rezultate smo podali v obliki grafikona v devetem poglavju. Izkazalo se je, da uradni prevajalec več kot polovico kulturno-specifičnih izrazov ni ustrezno prevedel. Tako smo ovrgli naše hipoteze. Ugotovili smo, da prevajalec mora pri podnaslavljanju upoštevati določene dejavnike, tako jezikovne kot tehnične. Poznati mora značilnosti izvirne in ciljne kulture, upoštevati znanje, ki ga ima gledalec ciljnega jezika, in pa tudi časovno in prostorsko stisko pri podnaslavljanju. Tako lahko zaključimo, da podnaslavljanje še zdaleč ni enostaven proces, kot morda menijo nekateri.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi, humoristična nanizanka Prijatelji, strategije prevajanja
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
PREVAJANJE ŽIVALSKIH IDIOMOV V PODNASLOVIH NA PRIMERU TELEVIZIJSKE NANIZANKE TALENTI V BELEM
Iris Klopčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali prevode živalskih idiomov, ki so se pojavili v podnaslovih televizijske nanizanke Talenti v belem. Idiomi so sestavni del jezika, uporabljamo jih vsakodnevno, zaradi njihove kulturne specifičnosti in prenesenega pomena pa predstavljajo težavo pri prevajanju. Za uspešen prevod je pomembno, da prevajalec razume idiom in njegov izvor. V teoretičnem delu smo opisali idiome in smernice prevajanja podnaslovov. V empiričnem delu smo zbrali živalske idiome, ki so se pojavili v nanizanki, in njihove slovenske prevode ter jih analizirali. Za analizo smo se oprli na prevajalske strategije, ki jih priporoča Mona Baker. Analiza je pokazala, da se je prevajalec držal strategij prevajanja, a idiomov ni prevajal . Kljub temu se je v večini primerov ohranila določena mera slikovitosti, ki jo jeziku dajo idiomi.
Ključne besede: idiom, prevajanje idiomov, strategije prevajanja, podnaslov, prevajanje za televizijo
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (284,37 KB)

4.
PREVODNA ANALIZA ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH ČLANKOV V REVIJI GLOBAL
Nataša Kunej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda. V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.
Ključne besede: Evropska unija, prevajalec, proces prevajanja, prevajalske strategije, globalizacija, mediji, informativna funkcija, publicistični jezik, teorija skoposa, revija Global
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

5.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici