Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobna informacijska družba od mladega človeka pričakuje, da se bo po končanem izobraževanju znal prilagajati hitrim spremembam. Pričakuje posameznika, ki bo samoiniciativen, fleksibilen, motiviran, usposobljen za reševanje problemov in sposoben sprejemanja odločitev. Posledično postaja poučevanje vedno bolj kompleksno. Tradicionalni pristopi, ki učenca več ali manj postavljajo v položaj pasivnega poslušalca, ne sledijo spremembam v sodobno razvitem svetu. V zadnjih dveh desetletjih se zelo intenzivno iščejo novi učni pristopi v poučevanju, s ciljem izboljšati učni proces. Vpeljava konceptualnega pristopa poučevanja in učenja fizike (Conceptual Learning of Science – CoLoS) je postala ob izrednem napredku informacijsko komunikacijske tehnologije toliko bolj zanimiva tudi za tiste učitelje, ki so sicer bolj naklonjeni tradicionalnim učnim pristopom v poučevanju fizike. V obširni analizi novih učnih pristopov smo ugotovili, da je konceptualni pouk fizike že uveljavljen učni pristop, da pa še ne obstaja znanstveno preverjena raziskava o učinkovitosti konceptualnega učenja fizike v srednjih šolah. Namen raziskave je bil: • analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike, podprtega z izbranimi konceptualnimi modeli (fizleti), v primerjavi s tradicionalnim frontalnim poukom fizike v srednji šoli; • s strategijo presoje kot dodatnim mehanizmom v pedagoškem eksperimentu analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike v doseganju višjih taksonomskih nivojev znanja; • preučiti vplive opazovanih faktorjev na uspešnost izbranega učnega pristopa – spol testiranih dijakov in njihova predhodna ocena iz fizike. Doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu izpostavimo poglavitne razloge za uvedbo inovativnih didaktičnih (učnih) pristopov v sodobnem izobraževanju. Analiziramo stanje pouka fizike in naravoslovja nasploh. Posebej izpostavimo novejše rezultate mednarodnih raziskav TIMMS (Trends in International Mathematics and Science Study) in Pisa (Programme for International Student Assessment). V nadaljevanju predstavimo pregled raziskav o vlogi in pomenu sodobnih učnih pristopov pouka fizike ter raziskave na področju primerjav sodobnih učnih pristopov (podprtih z računalniškimi simulacijami) s tradicionalnimi pristopi pri pouku fizike. Nato predstavimo različne oblike pouka in metode poučevanja ter izpostavimo sodobnejše, za katere menimo, da so v luči vse hitrejšega razvoja sodobne tehnologije ustreznejše za poučevanje fizike v srednji šoli. Tradicionalni frontalni pouk fizike žal še vedno ostaja najpogostejša oblika poučevanja fizike v srednji šoli, zato ga posebej predstavljamo; obenem izpostavljamo prednosti in pa predvsem slabosti te oblike pouka fizike, na katere opozarjajo številni raziskovalci doma in po svetu, in predstavljajo osnovni motiv inovativnih projektov na področju poučevanja fizike za iskanje novih, ustreznejših učnih pristopov k poučevanju fizike. Nadalje predstavljamo tri ključne komponente, ki bi jih moral vsebovati sodobni pouk fizike: problemski pouk, IKT pri pouku fizike in eksperiment pri pouku fizike. Omenjene komponente so ključne pri konceptualnem učenju fizike, ki ga podrobno obravnavamo – podamo njegove temeljne značilnosti in predstavimo njegovo razširjenost po svetu in pri nas. V ključnem delu teoretičnega dela disertacije postavimo model konceptualnega pouka fizike v slovenski srednji šoli in predstavimo strategije presoje kot analitični mehanizem za določitev taksonomskih nivojev globin znanja. Teoretični del zaključujemo z analizo starega in prenovljenega učnega načrta fizike za srednje šole, pri čemer poudarimo bistvene razlike obeh učnih načrtov in analiziramo možnosti uvajanja konceptualnega pouka fizike z ozirom na obstoječi učni načrt. Na osnovi zgoraj predstavljenih teoretičnih izhodišč smo pripravili komplet gradiv za izvedbo pedagoškega eksperimenta, s ciljem preveriti učinkovitost konceptualnega pouka fizike v srednji šoli: učne priprave za trad
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, poučevanje fizike, učni pristopi, konceptualni pouk fizike, IKT, konceptualni modeli – fizleti, didaktični model, empirična raziskava, interaktivna e-gradiva, strategije presoje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2014; Ogledov: 2898; Prenosov: 368
Celotno besedilo (5,16 MB)

Opis: Problem je lahko tako praktična kot miselna situacija, za katero poskušamo najti način ali postopek rešitve. Postopek reševanja problema teče od nekega začetnega stanja do zaželenega končnega stanja, vmes pa nastopajo ovire. Končno stanje je običajno rešitev problema. Definicije problema se v teoriji razlikujejo, vendar je vsem skupna karakterizacija, da problem predstavljajo tri že omenjene faze oziroma komponente in sicer: neko začetno stanje, končno (želeno) stanje in ovire na poti iz začetnega stanja v končno. Pot do končnega stanja oziroma rešitve obsega zaporedje korakov, ki ga imenujemo strategija. Strategija je vzorec ali miselni napotek, ki privede do rešitve problema oziroma tvorbe sklepa. Ker se problemi razlikujejo glede na področje iz katerega izhajajo, je izbira strategije obenem neposredno povezana s problemom. V raziskavah so bile prepoznane štiri temeljne strategije reševanja problemov, in sicer: analiza, primerjava, sklepanje in interpretacija in ovrednotenje. Izkaže pa se, da izbira strategije ni vedno enoznačna ampak reševanje določenega problema lahko vključuje tudi hkratno uporabo več strategij oziroma njihovo kombinacijo. Nabor strategij reševanja problemov združimo pod skupen pojem strategije presoje. V praksi je na različnih področjih mogoče ugotavljati, katere izmed strategij presoje so bile pri reševanju problema uporabljene. Za preučevanju uporabe strategij presoje potrebujemo probleme, ki jih najpogosteje predstavimo v obliki nalog. Naloga/problem služi kot raziskovalno orodje, vendar se razlikuje glede na specifično strategijo katere uporabo ugotavljamo ter področje. Raziskave kažejo, da je rešitev problema in s tem izbira strategije reševanja problema tesno povezana tudi s poznavanjem področja od koder problem izhaja oziroma znanjem in izkušnjami posameznika. Prav tako je izbira oziroma uporaba strategije lahko odvisna tudi od učinka drugih dejavnikov, kot sta oblika (vrsta) učnega gradiva in učni pristop oziroma način pridobivanja znanja v fazi priprav na reševanje problemov. Za pridobivanje znanja s področja pedagoškega raziskovanja je mogoče uporabljati tradicionalno učno gradivo ali multimedijska učna gradiva. Zato smo za potrebe študijskega predmeta izdelali multimedijsko učno gradivo, ki nadomešča uporabo tradicionalnega učnega gradiva. Vendar se je potrebno zavedati, da je cilj uporabe učnih gradiv doseči predviden nivo znanja in sicer neodvisno od vrste uporabljenega učnega gradiva. Glede na vrsto učnega gradiva je spremenjen le način pridobivanja znanja. V predstavljeni raziskavi smo s pedagoškim eksperimentom preučevali ali ima uporaba multimedijskega učnega gradiva uporabljenega v pripravi na reševanje problemov, učinek na uspešnost uporabe posamezne strategije v procesu reševanja problemov s področja pedagoškega raziskovanja. Pripravili smo področno specifične raziskovalne probleme, ki so bili oblikovani tako, da je bila za njihovo rešitev predvidena uporaba določene strategije in tudi kombinacije strategij. Študente smo razdelili v dve skupini. Ena skupina študentov je za pripravo na reševanje problemov za preverjanje uporabe strategij presoje uporabljala multimedijsko učno gradivo, druga pa tradicionalno. Po končanem reševanju problemov smo primerjali dosežke študentov obeh skupin. Izidi raziskave so pokazali, da je multimedijsko učno gradivo dejavnik, ki ima v fazi priprave na preizkus reševanja problemov učinek na uspešnejšo rabo večine strategij reševanja problemov. Dosežki študentov ki so za pripravo na reševanje problemov uporabljali multimedijsko učno gradivo, se pri uporabi strategij statistično značilno razlikujejo od študentov, ki so uporabljali tradicionalno učno gradivo. Dosežki prvih so višji. Tudi pri uporabi strategije ovrednotenja se je pokazalo, da ima uporaba multimedijskega učnega gradiva učinek na uspešno uporabo strategije, vendar le pri starejših uporabnikih. Preverjanje uporabe kombinacije strategij je
Ključne besede: reševanje problemov, strategije presoje, multimedijska učna gradiva, pedagoška metodologija, statistika, SPSS v izobraževanju, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 13.06.2012; Ogledov: 3963; Prenosov: 504
Celotno besedilo (7,92 MB)