1. Vpliv sodobnih groženj na spremembe sistemov notranje varnosti evropskih držav - študija primera Slovenije in Madžarske : magistrsko deloManca Drnovšček, 2025, magistrsko delo Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana.
Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju : diplomsko deloTaja Repič, 2023, diplomsko delo Opis: Nadarjenost je pojem, ki še dandanes ni enotno opredeljen. Različni raziskovalci imajo zanj različna pojmovanja in različne razlage. Razlog za to je, ker se nadarjenost pri različnih posameznikih navzven nikoli ne izkazuje na enak način, saj smo si med seboj vsi različni – tudi nadarjeni. Ker se nadarjenost izkazuje na toliko različnih načinov, jo je težko prepoznati.
Še posebej težko nadarjenost prepoznamo pri predšolskih otrocih. Zanje ne moremo uporabljati standardnih testov, ki jih uporabljamo za odrasle, zato moramo strategije in načine dela prilagoditi otroku, njegovi starosti in sposobnostim. Obstaja veliko alternativnih pristopov, ki se jih za ugotavljanje nadarjenosti lahko poslužujemo. Eno izmed področji, na katerem pri otrocih lahko prepoznamo nadarjenost, je socialno-emocionalno področje.
Kadar starši, vzgojitelji oz. katera koli oseba blizu otroka opazi, da je otrok na socialno-emocionalnem področju nadarjen, je pomembno, da se o tem seznani vse, ki čas preživljajo z otrokom. Nadarjeni otroci imajo nekatere značajske lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih nenadarjenih vrstnikov. Samo s poznavanjem teh, bomo otroka lahko razumeli, mu nudili oporo, ki jo potrebuje in mu pomagali svoje potenciale razviti do mere, ki jo otrok premore.
Diplomsko delo nadarjen predšolski otrok na socialnem in emocionalnem področju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo raziskali pojem nadarjenost in ga opredelili, opisali splošne značilnosti nadarjenih predšolskih otrok, opisali prepoznavanje nadarjenosti pri predšolskih otrocih, se dotaknili področij nadarjenosti pri otrocih, natančneje opisali področje socialne in emocionalne nadarjenosti ter našteli nekaj načinov in strategij dela z nadarjenimi otroki na socialnem in emocionalnem področju. V empiričnem delu smo opredelili namen naše diplomske naloge oz. projekta, ki smo ga v okviru le-te tudi izvedli in si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj in hipotez. Opredelili smo tudi raziskovalne metode, vzorce, postopke zbiranja in obdelave podatkov. V praktičnem delu, pa smo opisali projekt »Igrajmo se skupaj!«, ki smo ga izvedli v vrtcu in ga evalvirali. S projektom smo želeli prikazati enega izmed načinov, ki ga lahko uporabimo v vrtcu za razvijanje socialno-emocionalnih sposobnosti otrok in prepoznavanja nadarjenih na tem področju.
Ključne besede: nadarjenost, predšolski otrok, socialno-emocionalno področje, strategije dela, načini dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 135
Celotno besedilo (736,63 KB) |
3. Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji : magistrsko deloBarbara Kunej, 2021, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. ODZIVI UČITELJEV NA NEPRIMERNO VEDENJE UČENCEV V RAZREDUAjda Berložnik, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Odzivi učitelja na moteče vedenje učencev v razredu je ugotoviti, katera neprimerna vedenja so za učitelje moteča in kako se nanj čustveno odzivajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisana pogosta neprimerna vedenja in vzroki za njihovo naraščanje. Opisano je tudi agresivno vedenje, kot najznačilnejše neprimerno vedenje. Preučila sem, na kakšne načine lahko preprečimo nasilje v šolah in kakšne metode obstajajo za odpravljanje neprimernega vedenja. Predstavljeno je, kaj so čustva in katera čustva doživljajo učitelji med soočanjem z motečim vedenjem, na kakšne načine jih izkazujejo in kako njihovo delo vpliva na čustveno izčrpanost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila na podlagi anketnih vprašalnikov. Želela sem ugotoviti, katera vedenja so za učitelje razrednega pouka najbolj moteča, kako pogosto se z njimi srečujejo in kako se s takšnim vedenjem spoprijemajo. Obenem pa me je zanimalo tudi, kako se učitelji čustveno odzivajo na moteče vedenje, kako intenzivna so čustva učiteljev in kakšna je stopnja površinskih ter globinskih strategij čustvenega dela pri učiteljih.
Rezultati so pokazali, da je agresivno vedenje za učitelje najbolj moteče, vendar pa ni najbolj pogosto. Učitelji se z motečimi učenci najpogosteje pogovorijo in postavijo meje v prihodnje. Manj jih je, ki moteče učence ignorirajo in izolirajo. Pri soočanju z motečim vedenjem je najintenzivnejše čustvo jeza, najmanj intenzivno pa učitelji občutijo strah. Za učiteljev poklic je značilno izkazovanje različnih čustev. Raziskava je še pokazala, da učitelji pri svojem delu pogosteje uporabljajo globinske strategije čustvenega dela kot površinske.
Ključne besede: neprimerno vedenje, disciplina, agresivno vedenje, učenci, učitelji, čustva, strategije čustvenega dela.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2013; Ogledov: 4432; Prenosov: 840
Celotno besedilo (948,24 KB) |
5. Razvitost kompetence učenje učenja pri dijakih poklicnih šolTamara Funčič Masič, 2009, magistrsko delo Ključne besede: psihologija, učenje učenja, dijaki s posebnimi potrebami, samopodoba, motivacija, kognitivne strategije, metakognitivne strategije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2009; Ogledov: 5901; Prenosov: 995
Celotno besedilo (2,92 MB) |
