Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dandanes podjetja veliko vlagajo v marketing, saj želijo s tem izboljšati svojo prepoznavnost, zaupanje kupcev in rast blagovne znamke. Podjetja se zavedajo, da ni dovolj imeti dober izdelek, ampak je pomembno tudi, kako ga predstavijo. V ospredje prihaja marketinško komuniciranje, saj podjetjem omogoča, da jasneje pokažejo, kdo so in zakaj naj jih kupci izberejo. Veliko podjetij se trudi, da bi na kupce naredilo dober vtis in jim ostalo v spominu, kar je danes skoraj nujno, če želijo biti uspešna. V tem magistrskem delu sem se osredotočil na podjetje Apple, ki je eno najbolj prepoznavnih na svetu. Apple ni poznan samo po kakovostnih izdelkih, ampak tudi po tem, kako komunicira s svojimi uporabniki. Njihov način predstavitve izdelkov, oblikovanje sporočil in celostna podoba podjetja so pogosto vzor drugim blagovnim znamkam. Zanimalo me je, katere oblike marketinškega komuniciranja uporabljajo, kako s tem gradijo svojo blagovno znamko in kaj se lahko iz njihovega primera naučijo druga podjetja. V teoretičnem delu sem opisal pomen blagovne znamke in vse glavne oblike marketinškega komuniciranja. V empiričnem delu pa sem zbral podatke iz različnih strokovnih člankov in analiz, ki opisujejo Applove pristope. Pri tem sem se osredotočil na primere, ki pokažejo, kako podjetje povezuje svojo ponudbo z vrednotami in pričakovanji uporabnikov. Na podlagi teh sem poskušal ugotoviti, kateri kanali in strategije so pri njih najbolj učinkoviti in zakaj. Na koncu sem ocenil, kako pomembno vlogo ima komunikacija pri uspehu blagovne znamke Apple in ali bi podobne pristope lahko uporabila tudi druga podjetja.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, Apple, marketing, strategije, blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,66 MB)

Opis: V današnjem digitalnem okolju je učinkovita uporaba digitalnega marketinškega komuniciranja ključna za uspeh podjetij. Strategije in pristope k digitalnemu marketinškemu komuniciranju pa močno določata velikost podjetja in dostop do virov. Mikro, mala, srednje velika in velika podjetja se pogosto soočajo z omejenimi proračuni in omejenim dostopom do naprednih tehnologij, kar lahko negativno vpliva na njihovo uspešnost. Velika podjetja imajo na voljo več sredstev in strokovnega znanja, kar jim omogoča učinkovitejšo izrabo digitalnega marketinškega komuniciranja. Magistrska naloga se osredotoča na pomanjkanje poglobljenega razumevanja, kako se strategije digitalnega marketinškega komuniciranja razlikujejo glede na velikost podjetja, ter raziskuje, kako lahko podjetja različnih velikosti optimizirajo svoje strategije za boljše rezultate. Razumevanje teh razlik in podobnosti lahko podjetjem pomaga prilagoditi svoje pristope, izboljšati konkurenčnost in učinkoviteje dosegati cilje v digitalnem okolju.
Ključne besede: digitalno marketinško komuniciranje, velikost podjetja, strategije, optimizacija, konkurenčnost.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: Diplomsko delo se posveča vprašanju, koliko slovenska podjetja v svojih letnih poročilih razkrivajo kibernetska tveganja ter ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen raziskave je ugotoviti raven razkrivanja kibernetskih tveganj. Podjetja se soočajo z vse bolj kompleksnimi kibernetskimi tveganji, ki ne izvirajo zgolj iz zunanjih virov (kot so npr. vdori v e-poštna sporočila, zlonamerna programska oprema, spletne prevare) , temveč tudi iz notranjega okolja, kot so napake zaposlenih ali zlonamerna dejanja. V diplomskem delu smo opredelili kibernetska tveganja in kibernetsko varnost kot sestavni del upravljanja tveganj. Prestavili smo notranje in zunanje grožnje za podjetja ter veljavno zakonodajo in evropsko regulativo, prav tako pa tudi podlago za razkrivanje tveganj v letnih poročilih podjetij. Predstavili smo tudi nekatere dobre in slabo prakse razkrivanja tveganj z zgledi. Izvedli smo empirično raziskavo, in sicer za 30 izbranih podjetij (15 velikih in 15 srednje velikih podjetij) smo analizirali razkritja v njihovih letnih poročilih za obdobje 2021–2023. Preverili smo, ali podjetja zaznavajo tveganja na splošno, tveganja v zvezi z informacijsko varnostjo ter tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo. Tveganja so razkrita v vseh letnih poročilih, kibernetska tveganja je razkrivalo 35 % vseh letnih poročil, informacijsko varnost pa kar 53 %. Torej kibernetska tveganja je razkrivalo 6 od 30 izbranih podjetij (podjetja so kibernetska tveganja razkrivala vsaj v dveh letnih poročilih). Informacijsko varnost pa je razkrivalo 16 od 30 izbranih podjetij. Najbolj so razkrivala tveganja velika podjetja, zlasti tista, ki kotirajo na borzi ali delujejo v panogah energije ali telekomunikacij. Srednje velika podjetja iz manj tveganih panog razkrivajo bistveno manj, pogosto pa se omejijo zgolj na osnovna razkritja o tveganjih. Prvo hipotezo, da večina podjetij kibernetskih tveganj ne razkriva, smo lahko potrdili, saj le 35 % letnih poročil vsebuje omembe o kibernetskih tveganjih (le 7 od 30 podjetij je vsaj v enem letnem poročilu v izbranem obdobju razkrivalo kibernetska tveganja). Drugo hipotezo, da vsaj tretjina podjetij razkriva kibernetski napad, smo zavrnili, saj je le eno podjetje od tridesetih podjetij razkrilo tak napad. Tretjo hipotezo, da obstajajo razlike glede na velikost/panogo podjetja, smo potrdili, saj je prihajalo do večjih razlik med podjetji. Ugotavljamo, da večina podjetij tematiki razkritij še vedno ne posveča zadostne pozornosti. Le redka podjetja kibernetska tveganja celovito vključujejo v svoja razkritja, zato je potreba po večji zakonodajni jasnosti, izobraževanju zaposlenih ter sistematičnem vključevanju upravljanja kibernetskih tveganj v strateške dokumente podjetij. V prihodnje bi bilo zanimivo proučevati letna poročila podjetij, katerih kibernetski napad je bil poročan v medijih. Tako bi lahko ugotovili, če so in kako so to podjetja razkrivala v svojih letnih poročilih. Smiselno bi bilo čez nekaj let narediti tudi analizo, kako so se spremenila razkritja v letnih poročilih podjetja v vzorcu zaradi novih regulativnih zahtev s področja informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetsko tveganje, nevarnosti informacijske tehnologije, strategije obvladovanja kibernetskih tveganj, poročanje kibernetskih tveganj, letno poročilo
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Povzetek Diplomska naloga obravnava izzive in prednosti lastnikov podjetji pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti ter vlogo prilagodljivih strategij pri njihovem premagovanju. Namen raziskave je raziskati časovne in finančne pritiske, vpliv poslovnih obveznosti na družinsko življenje in učinkovitost strategij za ravnovesje. Raziskava temelji na kvantitativni metodi z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 116 lastnikov podjetji. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in interpretirani v povezavi z obstoječo literaturo. Rezultati kažejo, da so samostojni podjetniki (s.p.) bolj obremenjeni s finančno odgovornostjo in pogostimi izrednimi primeri, medtem ko so lastniki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) bolj izpostavljeni stalni dosegljivosti in kompleksnosti nalog. Kljub razlikam med skupinama vrednost neodvisnega t-testa ni pokazala razlike v usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja med s.p. in d.o.o. Ugotovljeno je bilo tudi, da samostojni podjetniki pogosteje uporabljajo neformalne strategije, medtem ko lastniki d.o.o. pogosteje posegajo po formalnih ukrepih. Pri obeh skupinah je bila opažena močna podpora družine in sodelavcev. Na podlagi ugotovitve so v zaključku predlagani ukrepi za izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, posebaj prilagojeni vsaki poslovni obliki.
Ključne besede: usklajevanje dela in zasebnega življenja, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, izzivi podjetnikov, strategije.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na planiranje politike podjetja in strategij podjetja na primeru podjetja Gams Club, d. o. o. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so vizija podjetja, politika podjetja (poslanstvo, smotri in temeljni cilji) ter strategije podjetja (temeljna, poslovne in splošne). Predstavljena so strateška poslovna področja ali na kratko SPP-ji, strateške možnosti razvoja ter celovitost in skladnost razvojnih potencialov podjetja. Preučili smo tudi, kako se analizirajo vrednote podjetja, prednosti in slabosti podjetja, priložnosti in nevarnosti iz okolja podjetja ter kakšni so postopki strateškega segmentiranja. Praktični primer podjetja Gams Club, d. o. o., potrjuje, da jasno opredeljena vizija in politika podjetja predstavljata temelj strateškega razvoja, medtem ko planiranje strategij omogoča učinkovito izrabo virov, prilagajanje ponudbe potrebam kupcev ter ohranjanje konkurenčnosti, kakovosti storitev in prepoznavnosti na trgu. Ugotovitve kažejo, da je celovito planiranje politike podjetja in strategij podjetja ključno za tudi trajnostni razvoj, saj povezuje dolgoročne cilje podjetja s strateškim in z vsakodnevnim delovanjem, krepi konkurenčno prednost in zagotavlja uspešno prilagajanje podjetja spremembam v poslovnem okolju.
Ključne besede: vizija podjetja, politika podjetja, strategije podjetja, razvojni potenciali podjetja, Gamc Club, d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1021,25 KB)