| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv digitalizacije na upravljanje strateškega managementa človeških virov
Karmen Omerzu, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne preobrazbe se organizacije soočajo z velikimi spremembami pri upravljanju človeških virov. Poslovno okolje od organizacij zahteva, da se nenehno spreminjajo in prilagajajo spremembam. Organizacije se zavedajo, da so človeški viri pomemben faktor in dodana vrednost organizacije, če ta želi še naprej ostati na trgu in biti konkurenčna. Management človeških virov velja za eno osrednjih funkcij v organizacijah sodobnega časa. Organizacije želijo z digitalizacijo procesov managementa človeških virov poskrbeti, da bodo zaposleni manj časa porabili za administrativne naloge in se bolj posvetili strateškemu področju managementa človeških virov kot strateški partner organizaciji. Strateški management človeških virov je v organizaciji kot strateški partner managementu, ki s politiko in praksami uresničuje strategijo managementa človeških virov in je hkrati tudi strategija, ki vodi k skupnim ciljem organizacije. Najpomembnejša naloga strateškega managementa človeških virov je, da zagotovi prave ljudi na pravem mestu, ker ljudje so konkurenčna prednost organizacije. Z digitalizacijo je osredotočenje na strateški management človeških virov omogočeno, saj se je popolnoma spremenil način, kako organizacije privabljajo, zaposlujejo in ohranjajo ljudi, administrativne naloge pa potekajo avtomatizirano, kar bistveno skrajša čas. Da pa je digitalizacija v organizaciji uspešna, je potrebno spremeniti mišljenje ljudi in ustvariti digitalno kulturo. Čeprav digitalizacija prinaša veliko koristi managementu človeških virov in organizaciji, pa prinaša tudi izzive, s katerimi se mora organizacija spopadati. Pogosto v organizacijah primanjkuje finančnih sredstev, strokovnega znanja in spretnosti za nove tehnologije, zaposleni ne želijo sprememb, ipd. Vprašanja pa se pojavljajo na področju zasebnosti in varnosti informacij, ki so lahko dostopne komurkoli, kadarkoli in kjerkoli, kar lahko vodi do zlorabe. Vpliv digitalizacije in industrije 4.0 na strateški management človeških virov je velik. Digitalne tehnologije in orodja so revolucionarno spremenile politike in prakse managementa človeških virov, saj omogočajo optimizacijo pridobivanja talentov, izboljšanje izkušenj zaposlenih in uskladitev strategij managementa človeških virov s cilji organizacije. Organizacije, ki se bodo učinkovito prilagodile digitalni dobi, bodo pridobile konkurenčno prednost s privabljanjem in ohranjanjem najboljših ljudi, spodbujanjem inovacij in doseganjem trajnostne rasti v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: management človeških virov, strateški management človeških virov, digitalizacija, industrija 4.0., upravljanje strateškega managementa človeških virov
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Planiranje nasledstva kot dejavnost strateškega managementa človeških virov v družinskih podjetjih
Sebastian Petač, 2013, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge smo predstavili lastnosti družinskih podjetij, njihovo delovanje in razlike v primerjavi s podjetji nedružinskega tipa. Opredelili smo prednosti in slabosti družinskih podjetij ter njihovo rast in razvoj. V nadaljevanju smo opredelili strateški management človeških virov in spoznali značilnosti, pomen in cilje strateškega managementa človeških virov. V našem delu smo se posvetili tudi obravnavi različnih pristopov (in modelov) k strateškemu managementu človeških virov. Predmet raziskave sta bila razvoj in vpeljava strateškega managementa človeških virov v podjetje (družinsko podjetje) ter proučevanje družinskih članov kot vodstvenega kadra v družinskih podjetjih. Spoznali smo tudi prednosti in ovire, s katerimi se srečujejo družinska podjetja v procesu strateškega managementa človeških virov ter ugotavljali pomen strateškega managementa človeških virov za poslovno uspešnost družinskih podjetij. V nadaljevanju magistrske naloge smo preučevali planiranje nasledstva in nasledstvene možnosti družinskih podjetij. Podrobneje smo raziskovali planiranje nasledstvene generacije in se seznanili s strateškim planom nasledstva. Za primer vseh nepričakovanih dogodkov v družinskih podjetjih smo na tem mestu predstavili krizni plan nasledstva. Spoznali smo težave, s katerimi se srečujejo družinska podjetja pri uresničevanju nasledstva in ki so posledica nenaklonjenosti planiranja v družinskih podjetjih. V drugem delu magistrske naloge smo izvedli empirično raziskavo (anketo) v okviru katere smo preučevali družinska podjetja v Sloveniji. Z anketo smo raziskali družinska podjetja, natančneje planiranje človeških virov (kadrov) in planiranje nasledstva v družinskih podjetjih. Analiza rezultatov raziskave nam je omogočila opredelitev medsebojne soodvisnosti med planiranjem nasledstva in planiranjem kadrov v družinskih podjetjih.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, rast in razvoj družinskega podjetja, strateški management človeških virov, kadri, pristopi k strateškemu managementu človeških virov, družina, planiranje nasledstva, planiranje kadrov
Objavljeno v DKUM: 20.03.2013; Ogledov: 2725; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
NAČRTOVANJE ČLOVEŠKIH VIROV KOT DEJAVNIK USPEHA MALIH PODJETIJ
Jasmina Sapač, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Danes se vsa podjetja soočajo z mnogimi izzivi in spreminjajočimi se pogoji poslovanja. Na trgu delovne sile prevladuje vedno večja konkurenca, ki od podjetij in zaposlenih zahteva večjo kakovost dela, izdelkov in storitev. V takšnem nepredvidljivem okolju je zahteva po vse večji kakovosti izziv, ki ga je brez ustreznih kadrov nemogoče uresničiti, kajti prav oni so tisti, ki oblikujejo in proizvajajo najrazličnejše storitve in izdelke. Zato je pomembno, da imamo v podjetju prave ljudi na pravem mestu. Le človek s svojo edinstvenostjo lahko zagotovi drugačnost in neposnemljivost, ki je dandanes temelj uspešnosti slehernega podjetja. Vse drugo je mogoče kopirati. Večja podjetja se vedno bolj zavedajo pomena zaposlenih, zato vlagajo vedno več časa in truda v pridobivanje in izbiro kadrov. Zavedajo se, da je trud, čas in denar, ki ga vložijo v proces pridobivanja in izbiranja pravega kandidata mnogo manjši, kot pa posledice zaposlitve osebe, ki ne ustreza merilom. Bistvo načrtovanja človeških virov je torej v doseganju znosne uspešnosti podjetja in odgovornosti s pomočjo razvoja sposobne delovne sile. Magistrsko delo obravnava problematiko managementa človeških virov v malih podjetjih, s posebnim poudarkom na načrtovanju človeških virov. Mala podjetja se v veliki meri še ne zavedajo pomena človeških virov ter posledično človeške vire tudi ne načrtujejo. Celotno magistrsko delo je vsebinsko logično umeščeno v najsodobnejše trende na področju managementa in načrtovanja človeških virov. V tej luči so človeški viri obravnavani kot gonilna sila podjetja. Mala podjetja kot glavni aspekt gospodarstva vsake države zaposlujejo veliko ljudi in imajo možnost rasti, vendar pa so informacije s področja managementa in načrtovanja človeških virov v malih podjetij tako skope, da je zelo težko opredeliti vlogo samega managementa človeških virov v teh podjetjih. V okviru teoretičnega dela magistrskega dela so človeški viri, management človeških virov in načrtovanje človeških virov proučevani v širšem kontekstu. Pri tem je poseben poudarek namenjen proučitvi pomena človeških virov za podjetje, saj so le-ti vreden, redek, neposnemljiv in nezamenljiv vir vsakega podjetja. Teoretični diskurz se nadaljuje z značilnostmi, okoljskimi in kontekstualnimi spremembami v povezavi z managementom človeških virov, opredelitvi načrtovanja človeških virov kot funkciji managementa, opredelitvi njegovega pomena, komponent, prepletenosti z vsemi ravnmi managementa v podjetju, opredelitvi okoljskih, kontekstualnih in organizacijskih sprememb pri načrtovanju človeških virov ter opredelitvi trendov, izzivov, nalog in vlog managerjev pri načrtovanju človeških virov. Posebno poglavje je namenjeno tudi predstavitvi trendov v zaposlovanju in spreminjajočih se vzorcev dela. V okviru raziskovalnega dela magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave o obstoju in pomenu načrtovanja človeških virov v malih podjetjih, v kateri je sodelovalo sto malih slovenskih podjetij. Izvedena raziskava je rezultirala v preveritvi zavedanja pomena načrtovanja človeških virov ter obstoju ali neobstoju tovrstnega načrtovanja v malih podjetjih. Drugi del raziskovalnega dela predstavlja osnutek modela načrtovanja človeških virov za podjetje X, d.o.o., ki spada med mala podjetja. Model obsega štiri korake, ki si sledijo v zaporedju, in sicer: postavitev strateških smernic, izvedba analize delovne sile, implementacija načrta ter kontroliranje, ocenjevanje in revizija načrta. Večina načrtov človeških virov ne zahteva kompliciranih tehnik ali programskih orodij, prav tako podjetja ne uporabljajo kompleksne statistične metode, saj je okolje podjetja preveč nestabilno in zato ni mogoče natančno napovedati povpraševanja po delovni sili.
Ključne besede: malo podjetje, uspešnost malih podjetij, človeški viri, človeški kapital, znanje, management človeških virov, okoljske in kontekstualne spremembe, organizacijske spremembe, konkurenčna prednost, strateški management človeških virov, načrtovanje človeških virov, ravni managementa, ovire pri načrtovanju človeških virov, naloge in vloge managerjev, trendi in izzivi managerjev, primanjkljaj načrtovanja človeških virov, trendi v zaposlovanju, spreminjajoči se vzorci dela
Objavljeno v DKUM: 26.11.2010; Ogledov: 5274; Prenosov: 987
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici