| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Zavarovalna pogodba v luči razmerja med pogodbenimi strankami
Ivan Šimič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Zavarovalništvo kot gospodarska panoga in pogodbena razmerja, ki jih vzpostavlja, se v sodobni družbi srečujejo z mnogimi spremembami in vprašanji. Diplomsko delo opredeljuje pravno formalni vidik razmerja med vsemi pogodbenimi strankami v zavarovalnih razmerjih, hkrati pa osvetljuje praktičen pogled na odnose med njimi in se dotika vprašanj, ki nastajajo ob nesporazumih med zavarovalnicami in njihovimi strankami. Uvodni del, ki je namenjen kratkemu zgodovinskemu pregledu in zakonodajni ureditvi zavarovalništva v Sloveniji, se nadaljuje z analizo prvin zavarovalne pogodbe, opredeljene so obveznosti in pravice zavarovalnic in njihovih zastopnikov ter strank oz. zavarovalcev, ki v zavarovalno razmerje vstopajo kot potrošniki. Osnova celotne vsebine diplomskega dela je predpostavka, da v Sloveniji ni enotnega zakona ali pravno formalnega akta, v katerem bi lahko pogodbene stranke v zavarovalništvu našle odgovore na vsa pereča vprašanja. Zahteve sodobnega potrošnika in aktualnost nenehnih pritožb strank, zaradi katerih so zavarovalnice izredno pogosto pod drobnogledom javnosti, te hipoteze zagotovo ne zavračajo, se pa, kot ugotavljam v samem zaključku analize relevantnih virov, brez izjeme potrjuje tudi dejstvo, da se nacionalne zakonodaje posameznih držav umikajo evropskih predpisom in regulativam. Zavarovalništvo se mora prilagoditi zahtevam časa in prostora, v katerem obstaja, narava njegovih storitev pa je tista, ki mu bo zagotovo omogočila obstoj tudi v prihodnosti. Uspešnost njegovega delovanja bo seveda odvisna od sposobnosti razvoja, ključno pa bo tudi upoštevanje vse bolj odmevnega dejstva, da sodoben potrošnik s svojimi zahtevami vse bolj zna in zmore uspešno zastopati svoje interese tudi v razmerju do zavarovalnih družb.
Ključne besede: Zavarovalništvo, pogodba, stranka.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 353; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (514,59 KB)

2.
Analiza procesa prodaje prodajalca Unior strojegradnja na B2B trgih
Ken Patrik Žnidarko, 2019, diplomsko delo

Opis: Prodajo razumemo kot spretnost, saj vsebuje odnose med ljudmi v menjalnih procesih. Prodaja v modernem času vse bolj pridobiva pomen, zaradi povečanega števila udeležencev na trgih in vse bolj intenzivni menjavi. Proces prodaje obsega aktivnosti komuniciranja s strankami, optimiranja izkušenj obeh strani ob nakupu omogoča doseganje ciljev podjetja. Funkcija prodaje ima dominanten vpliv na druge poslovne funkcije, zaradi tega moramo upoštevati različne dimenzije prodaje, da lažje razumemo položaj prodaje v marketingu in v samem poslovanju. Management prodaje je proces razvoja prodajne sile, usklajevanje prodajnih operacij in izvajanje prodajnih tehnik, ki podjetju omogočajo, da stalno dosega in celo preseže svoje prodajne cilje. Managerji prodaje imajo eno od najpomembnejših vlog v vsaki organizaciji. Dober manager organizira in usmerja svojo prodajno ekipo k doseganju svojih ciljev povečanja prihodkov in produktivnosti. Ton in kultura prodajnih ekip, ki jih ustvarja vodstvo prodaje, lahko pomagata ustvarjati strast in spodbujati moralo med posameznimi zaposlenimi. Proces uspešnega prodajanja vključuje sedem glavnih aktivnosti. Ključ do uspeha prodajalcev v procesu prodajanja so znanja in informacije, ki jim dajejo prednost in pogajalsko moč. K njim štejemo realno samopodobo, poznavanje področja, dejavnosti in izdelkov, poznavanje konkurentov, strank in njihovih potreb ter poznavanje širšega okolja podjetja. Pomemben za prodajno osebje je tudi sistem s katerim pridobivajo informacije za odločanje v prodaji. V spekter poznavanj, ki so ključna za uspeh prodaje, sodi tudi poznavanje vedenja strank in dejavnikov, ki nanj vplivajo. Posebej na B2B trgih je pomembno, da prodajno osebje uspešno izvaja vse faze prodajnega procesa, saj so ključne za dolgoročni obstoj podjetja na trgu. Unior Strojegradnja je majhno podjetje, čigar dejavnost se ukvarja z gradnjo tehnološko naprednih namenskih strojev za proizvajalce avtomobilov in tier 1 dobavitelje. Podjetje sodeluje s večjimi avtomobilskimi koncerni in ima vzpostavljene podružnice po več državah na svetu. Za uspešno in dolgoročno delovanje na zelo konkurenčnem trgu mora prodajno osebje biti zelo uspešno pri izvajanju prodajnega procesa.
Ključne besede: Marketing, prodaja, management prodaje, prodajni proces, B2B trgi, CRM, stranka, tier 1, odnos, razmerje, namenski stroji, strojegradnja, zadovoljstvo.
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (708,71 KB)

3.
Zasnova in oblikovanje sodobnega spletnega mesta za samostojnega podjetnika na primeru darinka-tuina
Darinka Brešar, 2018, magistrsko delo

Opis: Prepoznavnost samostojnega podjetnika na spletu je dandanes zelo dobrodošla, v nekaterih primerih celo nujna za preživetje podjetnika samega. Velika večina strank namreč uporablja sodobne tehnologije in išče razne informacije na spletu. Stranke so postale zelo zahtevne in nekatere celo pravijo: »Če te ni na internetu, potem sploh ne obstajaš.« Seveda je še vedno veliko odvisno od narave dejavnosti, ki jo samostojni podjetnik opravlja, saj še vedno velja rek, da dober glas seže v deveto vas, vendar nam lahko spletno mesto, ki je zasnovano na sodoben način, vsekakor prinese samo korist. Stranke želijo izvedeti vedno več informacij, vendar je dobro, da so te informacije podane v enostavnem jeziku, da jih lahko razume vsak, ne glede na njegovo strokovnost. Sodobno spletno mesto lahko poleg osnovnih informacij o podjetju in njegovi dejavnosti vsebuje tudi zanimive novice, ki se jih redno posodablja, saj lahko s tem stranko vedno znova privabimo k obisku našega spletnega mesta. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na vizualno privlačnost spletnega mesta. Samostojni podjetnik lahko z zelo malo finančnega vložka sam izdela spletno mesto, saj obstaja na spletu kar nekaj brezplačnih spletnih urejevalnikov, za katera ne potrebujemo programerskih znanj in se jih lahko hitro naučimo uporabljati. Če smo kot samostojni podjetnik zelo zasedeni, lahko prosimo za pomoč strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo z izdelavo sodobnih spletnih mest, saj je pomoč izkušenih strokovnjakov vedno v pomoč.
Ključne besede: spletno mesto, sodobno spletno mesto, samostojni podjetnik, stranka, vizualni spletni urejevalnik
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 827; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

4.
Vloga zavarovalnega agenta v procesu sklepanja zavarovanja
Rožle Strah, 2018, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela, je vloga zavarovalnega agenta v procesu sklepanja zavarovanja. Najprej bomo teoretično opredelili poslovne procese in pomembne procese v zavarovalništvu. Procese v zavarovalništvu smo razdelili na temeljne in podporne poslovne procese, ki so najpomembnejši. V zavarovalnicah poteka ogromno procesov, ki se med sabo povezujejo in so odvisne, da pride do podpisa pogodbe med stranko in agentom (zavarovalnico). Zelo pomembna je optimizacija poslovnih procesov, ki bo vplivala v prihodnosti na vlogo zavarovalnih agentov. Optimizacija vpliva na delo agentov že danes, s pomočjo zavarovalnih agentov poslovne enote Celje Zavarovalnice Save in zavarovalne agencije Korinita d.o.o., pa smo prišli do odgovorov, kakšen je način njihovega poslovanja, ki ga izvajajo danes. V tretjem poglavju smo se usmerili v proces sklepanja zavarovanja, kjer pride do izraza vloga zavarovalnega agenta. Opisali smo tiste ključne procese, ki so potrebni, da potencialna stranka sklene zavarovalno pogodbo. Zavarovalništvo je področje, kjer roko na srce, večina strank nima ustrezne predstave. Vedo, da imajo nekaj sklenjeno, ne vedo pa kaj točno, predvsem pa ne, kaj njihova zavarovalna polica sploh krije. Za stranke so to nepomembni podatki, stran vržen denar s katerim se bogatijo le zavarovalnice in zavarovalniški agentje. Tako mislijo, dokler ne pride do nesreče, bolezni, poškodbe.., takrat pa postane tista zavarovalna polica, ki so jo plačevali, ali ne, zelo pomembna. Ravno zaradi tega so pomembni odnosi in zaupanje med stranko in zavarovalnim agentom. V nadaljevanju tretjega poglavja smo to tudi opisali. Ker izhajamo iz vloge zavarovalnega agenta, smo v četrtem poglavju izvedli tržno analizo z zavarovalnimi agenti. Anketirali smo 20 zavarovalnih agentov in 3 vodje prodajnih timov (VPT) poslovne enote Zavarovalnice Sava Celje in zavarovalne agencije Korinite d.o.o. V anketi so bili zavarovalni agentje anketirani o njihovem splošnem delu, odnosu in izkušnjami s strankami. S pomočjo anketnega vprašalnika, smo prišli do ugotovitev, da so stranke v povprečju zahtevne, a nobena tako zelo, da agentje z njo ne bi našli dogovora ali kompromisa. Po njihovih izkušnjah, strankam zelo veliko pomeni agentova takojšnja razpoložljivost, predvsem ob nastalih škodnih dogodkih, kjer stranke ne vedo kaj storiti. S pomočjo naše analize smo predlagali, da če želi agent biti uspešen v delu s strankami, in obdržati svoj poklic tudi v prihodnosti, naj bo razpoložljiv 24 ur na dan, vse dni v tednu, hkrati pa naj poveča svoj nivo strokovnosti in obseg znanja.
Ključne besede: zavarovalni agent, kakovost storitev, zavarovalnica, procesi, stranka, zavarovalna pogodba, zavarovalna polica
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 818; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Neodvisnost arbitra, ki ga je izbrala stranka
Stefan Danojević, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko neodvisnosti arbitrov, ki so jih izbrale stranke. Najprej so predstavljene osnovne teme, kot so pojem neodvisnosti, načini postavitve arbitrov, število arbitrov v tribunalu, ter vloga arbitra, ki ga je izbrala stranka v arbitražnem postopku. Le te služijo kot vsebinski uvod za osrednjo problematiko tega dela. Nato sledi obravnava specifike razmerja med arbitrom in stranko, kjer je pojasnjena razlika s sodniško funkcijo ter s kakšnimi problemi se lahko soočamo zaradi same vsebine takšnega razmerja. Arbitri, ki sodelujejo v postopku morajo biti ves čas nepristranski in neodvisni. V primeru, ko arbiter, ki ni neodvisen ni pravočasno izločen iz postopka je pa to lahko tudi podlaga za izpodbijanje arbitražne odločbe. Obravnavani so tudi poskusi omejitve sodelovanja odvisnih in pristranskih arbitrov. Tako se predstavijo Smernice IBA, ki pomenijo sistematično sestavljeno orodje, ki je namenjeno zmanjševanju možnosti, da je odvisen ali pristranski arbiter prisoten v postopku. Hkrati pa so v pomoč tistim, ki odločajo o potencialni izločitvi arbitra. Predstavljeno je tudi nekaj primerov arbitražne prakse s katerimi se skuša prikazati, da pomanjkanje konkretnejših standardov glede ocenjevanja neodvisnosti in nepristranskosti lahko pripelje do nasprotujočih si odločb o izločitvi arbitra.
Ključne besede: neodvisnost arbitra, izločitev arbitra, Smernice IBA, arbitraža, večkratna imenovanja, razmerje arbiter-stranka
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 468; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (508,55 KB)

6.
Postulacijska sposobnost v pravdnem postopku
Zala Sirše, 2018, diplomsko delo

Opis: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost. Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka. Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik. V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 1374; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (244,77 KB)

7.
ZASTOPANJE V JAVNEM SEKTORJU
Ana Skobir, 2016, magistrsko delo

Opis: K odločitvi, da sem za temo magistrske naloge izbrala »zastopanje v javnem sektorju«, me je vodilo delo v javnem sektorju, kjer stranke uveljavljajo svoje pravice in pravne koristi same ali preko zastopnikov in ugotovitev, da stranke velikokrat niso poučene, da jih v postopkih pred upravnimi in državnimi organi lahko zastopajo tudi druge osebe, ki niso odvetniki. Še bolj aktualna pa je tema zastopanja organov javnega sektorja navzven to je države in njenih organov, ki jih po Zakonu o državnem pravobranilstvu zastopa državno pravobranilstvo. Ta zakon je ravno sedaj v fazi reforme in naj bi se po novem imenoval Zakon o državnem odvetništvu. Sprememba bi šla predvsem v smeri, da se bolj učinkovito, strokovno in uspešno rešujejo tožbe proti državi, predvsem bi bila okrepljena svetovalna funkcija ter iskanje rešitev za sporna razmerja po mirni poti pred uvedbo sodnih postopkov.
Ključne besede: zastopnik, javni sektor, državno pravobranilstvo, odvetništvo, stranka
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 646; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (926,76 KB)

8.
STRANSKA UDELEŽBA V UPRAVNEM IN PRAVDNEM POSTOPKU
Tomaž Hromc, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravni in pravdni postopek sta dva bistveno različna postopka. Upravni poteka v okviru javne uprave in ga izvajajo »organi«, s katerimi so mišljeni organi državne uprave in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pa tudi pristojni nosilci javnih pooblastil. Bistvo upravnega postopka je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v konkretni upravni zadevi. Po drugi strani civilni pravdni postopek poteka znotraj sodne veje oblasti, v njegovem okviru pa redna sodišča razrešujejo civilne spore, to je odločajo o spornih pravnih razmerjih oziroma o spornih civilnih pravicah. Temeljne značilnosti obeh postopkov, pa tudi upravnega spora, sem povzel v II. poglavju naloge. V obeh postopkih je (poleg organa oziroma sodišča) nujni subjekt stranka, v upravnem postopku najmanj ena (aktivna ali pasivna), v pravdnem pa vsaj dve (aktivna in pasivna). Poleg strank(e) se lahko tako enega kot drugega postopka udeležujejo tudi stranski udeleženci. Stranski udeleženec upravnega postopka pridobi položaj stranke, ne pa tudi lastnosti stranke. V pravdnem postopku pa je intervencija lahko dveh vrst, navadna ali enostavna in sosporniška. Pri sosporniški intervenciji intervenient dobi položaj enotnega sospornika (in s tem položaj stranke), stranski intervenient pa z vstopom v postopek postane pomočnik stranke, za katere uspeh v pravdi je pravno zainteresiran – ne pridobi pa položaja stranke. Prav razmerjem na relaciji stranka – stranski udeleženec/intervenient – sosporniški intervenient – enotni sospornik – nujni sospornik je posvečena vsebina te diplomske naloge, s tem, da je osrednja pozornost namenjena stranski udeležbi v obeh postopkih. V III. poglavju naloge (podpoglavja 1. – 6.) sem stransko udeležbo v obeh postopkih proučil predvsem z naslednjih vidikov: • Opredelitev stranske udeležbe. • Namen stranske udeležbe. • Procesne in materialne predpostavke stranske udeležbe. • Vstop stranskega udeleženca v postopek. • Pravni položaj stranskega udeleženca v postopku ter njegovo pravno razmerje s stranko, kateri se je v postopku pridružil, oziroma za katere uspeh v pravdi je pravno zainteresan. • Specifične značilnosti posameznega postopka. Na področju upravnega postopka sem bolj podrobno prikazal tudi pravna sredstva stranskega udeleženca ter stroške stranske udeležbe. Na podlagi ugotovljenih značilnosti stranske udeležbe v obeh postopkih sem nato v 7. podpoglavju analiziral podobnosti in razlike stranske udeležbe v obeh postopkih ter opravil krajšo primerjavo med stransko udeležbo v slovenskem in nemškem upravnem in pravdnem postopku. V IV. poglavju sem povzel ugotovitve predhodnih poglavij naloge ter se osredotočil na razloge ugotovljenih podobnosti in razlik stranske udeležbe, pri čemer sem izhajal predvsem iz ciljev, ki jih zasledujeta Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o pravdnem postopku, iz temeljnih načel obeh postopkov, pa tudi iz načel Ustave, povezanih z obravnavanima postopkoma. Dotaknil pa sem se tudi vprašanj, ki v zvezi s stransko udeležbo ostajajo odprta v strokovni javnosti. Menim, da sem cilje naloge, navedene v »Opredelitvi problema«, dosegel, saj so se v okviru njene vsebine dovolj jasno pokazali odgovori na vprašanja, ki sem si jih zastavil kot problem naloge.
Ključne besede: stranska udeležba, stranski udeleženec, intervenient, stranska intervencija, sosporniška intervencija, stranka, lastnost stranke, položaj stranke, upravni organ, sodišče, pravni interes, javni interes, upravni postopek, splošni upravni postopek, posebni upravni postopek, civilni pravdni postopek
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 3773; Prenosov: 631
.pdf Celotno besedilo (704,87 KB)

9.
Prenova postopka distribucije v trgovskem podjetju
Gorazd Gošte, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi zaostrenih tržnih razmer si mora vsako podjetje prizadevati za optimizacijo poslovnih procesov. Distribucijska logistika je eden izmed procesov, ki bistveno vplivajo na delovanje podjetja in predstavlja pomemben delež stroškov. V diplomski nalogi smo opisali proces distribucije v podjetju, ki se ukvarja z grosistično prodajo artiklov široke potrošnje. Zadnja leta opažamo, da imamo vse večje število strank, ki naročajo vedno manjše količine blaga, kar povzroča težave pri obstoječem načinu distribucije in vse večje stroške dostave. Po obstoječem načinu organizacije distribucijo izvajamo z enim lastnim vozilom in tremi vozili pogodbenih izvajalcev. Zaradi obsežnega števila strank in njihovih zahtev je trenutna oblika distribucije nevzdržna. Bistvo naloge je na kakšen način ugoditi potrebam strank in pri tem znižati stroške dostave ali jih vsaj ohraniti v istem obsegu. Prenova procesa predvideva distribucijo z enim lastnim vozilom, dvema voziloma pogodbenih izvajalcev in paketno dostavo pogodbenega izvajalca s katero bi dostavljali blago manjšim in oddaljenim strankam.
Ključne besede: distribucija, stranka, blago, transport, paket
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (712,27 KB)

10.
Podeljena sposobnost biti stranka v sodnem postopku
Matej Šmigoc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje vprašanja v zvezi z institutom podeljene sposobnosti biti stranka v sodnih postopkih, ki je sicer urejen v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 – v nadaljevanju: ZPP). Sodišču omogoča, da s pravnim učinkom v določeni pravdi, prizna lastnost stranke obliki združevanja, ki sicer nima sposobnosti biti stranka pred sodiščem. Ti subjekti, na podlagi podeljene sposobnosti biti stranka, v postopku pred sodiščem nastopajo kot tožeče, ali kot tožene stranke. Obliki združevanja to sposobnost podeli sodišče, pred katerim je postopek sprožen. Sposobnost biti stranka je ena od procesnih predpostavk, od katerih obstoja je odvisna dopustnost postopka pred sodiščem. Na procesne predpostavke pazi sodišče po uradni dolžnosti, ves čas postopka. Ko sodišče ugotovi, da določena oblika združevanja, ki želi nastopati pred sodiščem, nima sposobnosti biti stranka, mora presoditi, ali izpolnjuje glavne pogoje, da se ji ta sposobnost lahko podeli. Pri tem mora paziti predvsem na to, da bo mogoče v tem postopku sprejeto sodno odločbo, v morebitnem poznejšem izvršilnem postopku, tudi izvršiti. Namen instituta je varstvo pravic udeležencev pravnega prometa, ki se oblikam združevanja zagotavlja s tem, da se jim omogoča uveljavljanje njihovih pravic pred sodiščem, ostalim udeležencem pravnega prometa pa s tem, da pred sodiščem lahko uveljavljajo svoje pravice nasproti takšnim oblikam združevanja. Naloga sodišča pri tem je, da poskrbi, da bo to varstvo tudi učinkovito.
Ključne besede: Sposobnost biti stranka, pravna sposobnost, pravdna sposobnost, procesna sposobnost, podelitev sposobnosti biti stranka.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (588,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici