SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2469; Prenosov: 385
.pdf Polno besedilo (638,21 KB)

6.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2716; Prenosov: 556
.pdf Polno besedilo (990,76 KB)

7.
Doživljanje varnosti občanov Postojne : magistrsko delo
Dražen Stjepanovič, 2009, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: varnost, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občani, psihologija, Postojna, magistrska dela
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 1587; Prenosov: 321
.pdf Polno besedilo (736,91 KB)

8.
9.
POVEZANOST MED ZASKRBLJENOSTJO IN AGRESIVNOSTJO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Mateja Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Ključne besede: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 1819; Prenosov: 301
.pdf Polno besedilo (351,70 KB)

10.
STRAH PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Mateja Furman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo strah predšolskih otrok in mnenja vzgojiteljic predšolskih otrok o prisotnosti le-tega, kateri so vzroki, kako pogosto in česa je otroke najpogosteje strah, kako izražajo to čustvo, ali obstajajo razlike med spoloma v pogostosti doživljanja strahov, kako jim pri soočanju s strahovi lahko pomagajo vzgojitelji, starši. Teoretični del zajema pogled različnih avtorjev na omenjeno problematiko, empirični pa mnenja in opažanja ter praktične izkušnje, podane s strani vzgojiteljic.
Ključne besede: strah, predšolski otrok, vzroki strahu, pogosti strahovi, plašnost, ravnanje vzgojiteljev, staršev
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 3147; Prenosov: 512
.pdf Polno besedilo (444,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici