| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Nastja Zadnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju
Barbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
Občutki ogrožanj v občini Beltinci
Leonida Zver, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (808,06 KB)

4.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Občutek varnosti prebivalcev pred nasilnim kriminalom v Občini Kočevje
Anja Komat, 2020, magistrsko delo

Opis: Koncept človekove varnosti predpostavlja, da je glavna naloga zagotavljanja sodobne varnosti posameznik. Varnost je ena od najpomembnejših človekovih vrednot, potreba po varnosti pa ena od temeljnih človekovih potreb. Varnost in občutek varnosti pomembno vplivata na kakovost bivanja in življenja. Sprijazniti pa se bomo morali tudi z dejstvom, da sta posameznik in družba konstantno izpostavljena grožnjam. Ravno zaradi občutka ogroženosti moramo vedeti, da je poleg posameznika za varnost v skupnosti odgovorna tudi policija in sama lokalna skupnost. Policijsko delo v skupnosti temelji na sodelovanju občanov in policistov v zvezi z reševanjem varnostnih problemov v lokalnih skupnostih. Lokalne problematike ni mogoče kakovostno upravljati brez aktivne pripravljenosti občanov in lokalnih organizacij. Zelo pomembno pa je, da je potrebno za učinkovitost lokalnih varnostnih programov izboljšati odnose, policisti pa morajo ob stikih s prebivalci poskrbeti za spoštljivo, dostojanstveno in pravično obravnavo. Strah pred kriminaliteto močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Ker pa nas predvsem zanima varnost prebivalcev v Občini Kočevje, smo v magistrski nalogi skozi teoretični del predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, policijsko delo v skupnostih, podrobno smo opisali varnostni program Občine Kočevje. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov zastavljenih anketnih vprašanj, na katera so odgovarjali prebivalci Občine Kočevje. Na podlagi navedene analize smo ugotavljali, ali se prebivalci Občine Kočevje v svojem okolju počutijo varne. Preverjali smo tudi, ali demografske značilnosti vplivajo na kakovost stikov policistov s prebivalci Občine Kočevje, ter ali je stopnja zaznavanja kaznivih ravnanj vpliva na občutek varnosti.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, občutek varnosti, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto, občina Kočevje
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 501; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Punitivnost, viktimizacija in strah pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja - rezultati spletne ankete
Gorazd Meško, Jerneja Šifrer, Ljubo Vošnjak, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek obravnava razmerja med punitivnostjo, viktimizacijo in strahom pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Metode: Za izvedbo raziskave smo uporabili vprašalnik. Podatke smo zbrali jeseni 2011 s spletnim anketiranjem študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Podatke smo analizirali s kvantitativnimi statističnimi metodami. Ugotovitve: Ugotovitve statistične analize kažejo, da predhodna viktimizacija ne vpliva na občutke ogroženosti pri študentih, vendar ima vpliv na zaznavo tveganja za možno viktimizacijo v prihodnosti. Retribucijo bolj zagovarjajo študenti, ki še niso bili viktimizirani. Analiza variance pokaže, da strah pred kriminaliteto oz. občutki ogroženosti na splošno ne vplivajo na punitivnost. Glede stališč do smrtne kazni kaže, da jo kot manj primerno kazen v sedanjem času navajajo študenti, ki se počutijo bolj ogroženo. Omejitve/uporabnost raziskave: Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca raziskava odraža značilnosti študentov varstvoslovja glede punitivnosti, strahu pred kriminaliteto in stališč do smrtne kazni. Praktična uporabnost: Rezultate študije je mogoče uporabiti za razpravo v okviru predmetov na Fakulteti za varnostne vede o kazenskih sankcijah, punitivnosti, penalnem populizmu in kazenskih sankcijah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija je izvirna, čeprav gre za replikacijo metode iz mednarodne študije, saj gre za prvo takšno študijo z uporabo spletnega vprašalnika o punitivnosti, viktimizacijah in stališčih do smrtne kazni v slovenskem okolju in na študentih varstvoslovja.
Ključne besede: punitivnost, viktimizacija, strah pred kriminaliteto, pregledne študije, študenti, varstvoslovje
Objavljeno: 30.04.2020; Ogledov: 445; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Spremembe samovarovalnih ukrepov pri prebivalcih Slovenije
Branko Lobnikar, Kaja Kosec, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Zagotavljanje varnosti in zagotavljanje občutkov varnosti vedno bolj postaja tudi naloga vsakega posameznika, ki vstopa v partnerski odnos s pluralnimi institucijami formalnega družbenega nadzorstva. Namen prispevka je bilo ugotoviti, ali so se pri prebivalcih Slovenije v zadnjem desetletju spremenili vedenjski vzorci na področju samovarovalnih ukrepov, pri čemer smo poskušali ugotoviti, ali na spremembe, če do njih sploh prihaja, vpliva posameznikova percepcija varnosti. Metode: Za potrebe analize je bil pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti, katere samovarovalne ukrepe in mehanizme posamezniki uporabljajo v svojem bivalnem okolju, zanimalo pa nas je tudi, katere od teh ukrepov so uporabljali pred desetletjem. V raziskavi, ki je bila izvedena v prvi polovici leta 2012, je sodelovalo 356 prebivalk in prebivalcev iz Slovenije, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno s pomočjo spletnega anketiranja (spletni portal SurveyGizmo). Kot metoda za zbiranje je bila uporabljena tehnika snežne kepe. Ugotovitve: Raziskava je pokazala, da se ljudje v svojem domačem kraju počutijo relativno varne. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da prebivalci danes uporabljajo večje število varnostnih ukrepov kot pred desetimi leti. Največja odstopanja pri uporabi posameznih ukrepov so vidna pri ukrepih »dosledno zaklepanje vrat«, »dogovor s sosedi ali znanci, da spremlja vaše stanovanje v času odsotnosti«, »polno kasko zavarovanje avtomobila« in »dogovor s sosedi ali znanci, da praznijo poštni nabiralnik v času odsotnosti«. Najmanjšo uporabo samovarovalnih ukrepov je mogoče zaslediti pri ukrepu »uporaba video nadzora«, saj je velika večina ne uporablja oziroma si jo lahko privoščijo le redki. Ugotovili smo, da se ženske na splošno počutijo bolj ogrožene kot moški. Posledično tako pogosteje uporabljajo samovarovalne ukrepe. Omejitve/uporabnost raziskave Pomanjkljivost raziskave je relativno majhen vzorec, kjer je razmerje med moškimi in ženskami nekoliko porušeno, omejitve pa izhajajo tudi iz metode zbiranja podatkov in starostne strukture vzorca. Kljub temu pa so rezultati raziskave uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave nudijo odgovore na nekatera do zdaj redko analizirana, a pogosto postavljena vprašanja, ki zadevajo temo zagotavljanja varnosti s pomočjo samovarovalnih mehanizmov in ukrepov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tovrstno raziskavo v slovenskem prostoru, zato rezultati raziskave predstavljajo dodatek k obstoječim dejstvom in številnim kriminološkim viktimološkim raziskavam in raziskavam o strahu pred kriminaliteto.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, varnost, preventivni ukrepi, samovarovalni mehanizmi
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (666,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (326,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza plavalnega tečaja mlajših otrok z vidika spola in strahu pred vodo
Manja Doberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v napredku plavalnega znanja med dečki in deklicami ter kateri od spolov prvi dan plavalnega tečaja izraža večji strah pred vodo. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo strukturiranega opazovanja. Otroke smo ocenjevali prvi, vmesni in zadnji dan plavalnega tečaja. V ocenjevalni lestvici je bilo zajetih 6 faz prilagajanja na vodo, ki jih mora otrok usvojiti, da se lahko začne učiti plavalnih tehnik. V vzorec so bili vključeni predšolski otroci Vrtca Anice Černejeve Celje. V raziskavi je sodelovalo 21 otrok. Opazovanje in ocenjevanje je potekalo v Celju na zimskem kopališču Golovec v mesecu novembru 2018. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da strah pred vodo negativno vpliva na napredek plavalnega znanja otrok, saj so tisti otroci, ki so prvi dan izražali več strahu pred vodo, skozi plavalni tečaj napredovali počasneje kot otroci, ki prvi dan niso izražali strahu pred vodo. Ugotovili smo tudi, da so se vsi otroci, tako deklice kot dečki, prilagodili na vodo, vendar je bilo razvidno, da so dečki nekoliko hitreje usvojili faze prilagajanja na vodo kot deklice.
Ključne besede: napredek, prilagajanje na vodo, predšolski otrok, plavanje, strah
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 595; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Strah kot oblika stiske v predšolskem obdobju
Tjaša Šoba, 2019, diplomsko delo

Opis: Stiske so vse pogostejši spremljevalec otrokovega življenja. V predšolskem obdobju je vse pogostejša oblika stiske strah. Vsakega je lahko kdaj strah, vendar je pomembno, da le-tega znamo nadzirati oziroma premagati. V predšolskem obdobju se prav tako pojavljajo različni strahovi. Le-ti so pri otrocih pogojeni s številom otrokovih izkušenj in ali so le-te pozitivne oziroma negativne. Odrasli smo tisti, ki otrokovim strahovom dodamo težo. V času bivanja otrok v vrtcu je vzgojitelj oziroma strokovni delavec v skupini edina oseba, ki lahko otroku pomaga. Naloga vzgojiteljev in pomočnikov je, da otrokom strahove predstavimo kot nekaj vsakdanjega, hkrati pa jih pri soočanju z le-temi stojimo ob strani, jih poslušamo, potolažimo in skupaj poiščemo ustrezno rešitev. Strah je lahko nekaj povsem nedolžnega in običajnega, vendar pa se le-ta lahko sprevrže v travme, v kolikor otroku ne znamo pomagati ali pa posredujemo na napačen način. Pomembno je, da smo ozaveščeni in strokovno dobro podkovani na tem področju, saj bomo le tako lahko stali ob strani in pomagali otrokom pri premagovanju strahov. Vsekakor je pomembno, da tudi o takšnih temah govorimo z otroki in skupaj preprečimo nastanek stisk oziroma večjih strahov v življenju otrok. Diplomsko delo Strah kot oblika stiske v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in tudi praktičnega dela, ki je dodan empiričnemu delu. V empiričnem delu smo predstavili otrokovo stisko, stres in strahove ter tudi nastanek in možne posledice le-teh. Poiskali in predstavili smo tudi smernice delovanja pri soočanju otrok s strahovi. V empiričnem delu smo raziskali, kako se strokovni delavci vrtca soočajo s strahovi otrok ter katere oblike strahov prevladujejo v predšolskem obdobju. Vse skupaj smo podkrepili s projektom, ki smo ga izvajali v vrtcu in podrobno predstavili v empiričnem delu naloge.
Ključne besede: Stiska, strah, otrok, pomoč, predšolsko obdobje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 890; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici