SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča žensk do storitev estetskih posegov
Tanja Vidergar Kikel, 2016, magistrsko delo

Opis: Panoga estetske kirurgije postaja v sodobnem svetu vse pomembnejša in je v zadnjem desetletju v izrazitem porastu. Predvsem storitve nekirurških, minimalno invazivnih estetskih posegov so v zadnjem času precej zaželene zaradi hitrega učinka, hitrega okrevanja, cenovne dostopnosti in vsesplošne razpoložljivosti. Storitve nekirurških estetskih posegov izvajajo razni specialisti – poleg estetskih kirurgov tudi dermatologi in mnogi zobozdravniki. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da v številnih kozmetičnih salonih s pomočjo sodobne tehnologije izvajajo številne posege, ki omogočajo izboljšanje videza. Tudi storitve kirurških estetskih posegov so postale cenovno dostopnejše. Z magistrskim delom smo skušali razkriti, kakšna stališča do storitev estetskih posegov imajo ženske v Sloveniji, in kateri dejavniki vplivajo na njihova stališča do storitev estetskih posegov. Vzorec predstavlja 258 žensk, od tega 41 študentk, 175 delovno aktivnih žensk in 42 upokojenk. Ženske so izpolnjevale anketni vprašalnik, s katerim smo merili razne dejavnike, za katere se je v preteklih študijah izkazalo, da vplivajo na njihova stališča do storitev estetskih posegov. Ugotavljali smo vpliv dejavnikov: status delovne aktivnosti (študentke, zaposlene oz. trenutno brezposelne in upokojenke), izobrazba, okolje bivanja, pomen, pomembnost in vpliv videza na vsakdanje življenje, samozavest, telesna samopodoba, stopnja strahu pred staranjem in izpostavljenost masovnim medijem (televiziji in revijam za ženske). S posebno lestvico ugotavljanja stališč žensk do storitev estetskih posegov smo določili njihova splošna stališča (intrapersonalna komponenta), družbeno motivacijo (socialna komponenta) in njihove namere glede storitev estetskih posegov v prihodnosti (odločitvena komponenta). Ugotavljali smo korelacijo med rezultati merjenja posameznih dejavnikov in rezultati treh komponent, s katerimi smo merili njihova stališča do storitev estetskih posegov. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v stališčih žensk do storitev estetskih posegov glede na status delovne aktivnosti, glede na okolje, kjer živijo, glede na njihovo prepričanje o pomembnosti, pomenu in vplivu videza na vsakdanje življenje, glede na njihov strah pred staranjem in glede na izpostavljenost revijam za ženske. Razlik med njihovimi stališči do storitev estetskih posegov pa nismo zaznali glede na njihovo izobrazbo, glede na njihovo telesno samopodobo in glede na izpostavljenost televiziji. V magistrskem delu je zajeta tudi podrobnejša analiza vplivov posameznih dejavnikov na posamezne komponente konstrukta stališča do storitev estetskih posegov. Ženske imajo bolj pozitivno stališče do storitev estetskih posegov na splošno. Da bi bile privlačnejše drugim, so do storitev estetskih posegov najbolj pozitivno naravnane študentke, sledijo zaposlene oz. trenutno brezposelne ženske in kot zadnje upokojenke, ki so s tega vidika najmanj zainteresirane za storitve estetskih posegov. Kar pa zadeva njihove namere glede storitev estetskih posegov v prihodnosti, imajo statistično najbolj pozitivna stališča do storitev estetskih posegov študentke, neodločene so zaposlene oz. trenutno brezposelne ženske, pri upokojenkah pa je verjetnost za odločitev za storitev estetskega posega v prihodnosti najmanjša. Kljub vsemu jih je kar 46,1 % vseh prepričanih, da se v prihodnosti zanje ne bodo odločile. Večina jih je prepričanih, da obstaja precejšen pritisk na ženske, da ostanejo mladostne, medtem ko se starajo. Večinoma se strinjajo, da če človek ni zadovoljen s svojim videzom, naj poseže po storitvah estetskih posegov.
Ključne besede: stališča, estetski posegi, telesna samopodoba, strah pred staranjem, pomembnost videza, izpostavljenost medijem
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 310; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi
Danijela Lahe, 2016, doktorska disertacija

Opis: Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, nenazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.
Ključne besede: starost, staranje, starejši, ageizem, strah pred staranjem, znanje o starosti, mladi, medgeneracijski odnosi.
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1017; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
Odnos do staranja in starosti pri slovenskih ženskah
Nina Lampret, 2018, magistrsko delo

Opis: Staranje je vseživljenjski proces, značilen za vsa živa bitja. Že iz zgodovine poznamo poskuse zaustavitve staranja in odkrivanje rešitev za ohranjanje večne mladosti. Staranje poteka na biološki, psihološki in družbeni ravni. Izkušnja staranja je lahko pozitivna, lahko pa vzbuja strah in negotovost ter je negativna. Vsaka generacija se stara drugače. Mi se staramo drugače, kot so se starali naši predniki. Pomemben vpliv na dojemanje in odnos do staranja ima okolje in z njim povezani dejavniki – mediji, zvezdniki, družba, politika, globalizacija, stereotipi, gibanje proti staranju … Cilj pričujoče naloge je ugotoviti, kakšen odnos do staranja in starosti imajo slovenske ženske. Osredotočili smo se na slovenske ženske, starejše od 18 let. Raziskovalni vzorec je obsegal 497 anketirank iz območja Slovenije. Rezultati analize empiričnega dela raziskave so pokazali, da imajo slovenske ženske pretežno pozitiven odnos do staranja in starosti. Tudi spremembe, povezane s staranjem, jih pretirano ne skrbijo. Mlajšo starostno skupino nekoliko bolj skrbijo vidne telesne spremembe. Slovenske ženske (preventivno) uporabljajo nekatere ukrepe zoper staranja, ki jih lahko uvrstimo tudi v zdrav življenjski slog in aktivno (uspešno) staranje. Lahko pa si jih razlagamo tudi kot vpetost v globalne potrošniške vzorce vedenja. Odnos do staranja in starostnikov na ravni družbe in države na splošno dojemajo kot negativen. Dejavnika, ki imata po mnenju anketirank največji vpliv na dojemanje staranja kot negativnega, so mediji in družba oz. ljudje sami. Tako mladost kot starost vrednotijo kot pomembni življenjski obdobji, kljub temu je mladost v povprečju vrednotena nekoliko višje. Mladost višje vrednoti zlasti mlajša starostna skupina. S stereotipi v slovenski družbi se sooča 47,3 % anketirank, 52,7 % se jih redko oz. sploh ne. Pomembno je izpostaviti, da ima skupina, ki se sooča s stereotipi, v povprečju bolj negativen odnos do staranja in starosti. To skupino tudi bolj skrbijo vidne telesne spremembe, povezane s staranjem. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo prišli do zaključka, da je staranje pomembno področje, ki zahteva pozornost tako na globalni, državni kot individualni ravni. Potrebni so programi, ki bodo razjasnili, da je staranje pomemben in naraven del vsakega življenja. Prizadevati si moramo, da je izkušnja staranja karseda kvalitetna, za kar je potreben pozitiven odnos tako s strani družbe kot posameznika samega.
Ključne besede: staranje, starost, pozitiven odnos do staranja, negativen odnos do staranja, strah pred staranjem, stereotipi
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (832,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici