21. Policijsko delo in občutek varnosti prebivalcev v Postojni : magistrsko deloTea Nagode, 2019, magistrsko delo Opis: Občutek varnosti je eden od pomembnejših faktorjev, ki jih ljudje nujno potrebujemo v okolju, v katerem bivamo, ki pa ga vsakodnevno ogrožajo raznovrstni dejavniki, najpogosteje kriminaliteta (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, 2012). Strah pred kriminaliteto je od leta 1990 naprej mednarodno raziskovana ter obravnavana tema (Meško, 2017). Ta močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Kriminaliteto preprečuje, odkriva in preiskuje policija. Pri policijskem delu v lokalni skupnosti je ključni element partnerstvo z lokalno skupnostjo. Policija mora sodelovati z lokalno skupnostjo, organizacijami in institucijami na tistih področjih, ki delajo na izboljšanju varnosti v lokalni skupnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so uporabljeni domači in tuji strokovni viri s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, migracij in zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov na anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci mesta Postojne. Ugotavlja se, kako pogosto se v mestu Postojna pojavljajo odklonsko vedenje mladih, nered in kazniva dejanja, kakšen odnos imajo prebivalci mesta do drugih občanov, njihovo mnenje o policistih in o tem, ali so jim ti pripravljeni pomagati, kakšna so njihova stališča do migrantov in kako uspešna je implementacija policijskega dela v skupnosti.
Ključne besede: magistrska dela, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta, varnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1137; Prenosov: 247
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
22. Strah pred kriminaliteto v občini Beltinci : magistrsko deloKarmen Zadravec, 2018, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih se raziskovalci na kriminološkem, predvsem pa na viktimološkem področju veliko ukvarjajo s pojmom strahu pred kriminaliteto ter tudi z merjenjem strahu pred kriminaliteto. Kljub velikemu številu raziskav in člankov ter knjig s tega področja še danes ne moremo reči, da je pojem popolnoma raziskan. Strah pred kriminaliteto je v zadnjem času postal večja problematika kot pa sama kriminaliteta. Kompleksnost pojma se kaže tudi skozi različne vzroke, ki strah pred kriminaliteto povzročajo, kot tudi pri njegovih posledicah.
V magistrski nalogi smo najprej pozornost posvetili opredelitvi pojma strah pred kriminaliteto ter različnih definicij, povezanih s tem pojmom. Izpostavili smo različne dejavnike, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto, ter posledice, ki jih ta strah povzroča. Poskušali smo izpostaviti tudi probleme, s katerimi so se raziskovalci najpogosteje soočali pri merjenju strahu pred kriminaliteto, ter različne načine merjenja samega strahu pred kriminaliteto. Vključili smo tudi pregled preteklih raziskav na področju strahu pred kriminaliteto v Sloveniji, večji del magistrske naloge pa smo posvetili raziskovalnemu delu, kjer smo raziskovali strah pred kriminaliteto v občini Beltinci. Izvajali smo primarno statistično analizo, s katero smo obdelali vse podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Nato smo analizirali pridobljene podatke. Preverjali smo tri postavljene hipoteze, ki se nanašajo na dejavnike strahu pred kriminaliteto, ter poskušali izpostaviti tiste, ki na strah pred kriminaliteto najbolj vplivajo, pa tudi tiste, ki nimajo vpliva.
Izvedli smo tudi intervju z vodjem policijskega okoliša na območju občine Beltinci. Na podlagi izvedenega pogovora ter z analizo pridobljenih podatkov smo poskušali predlagati določene izboljšave, ki bi po našem mnenju lahko zmanjšale strah pred kriminaliteto v občini Beltinci.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, preprečevanje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.03.2018; Ogledov: 1417; Prenosov: 348
Celotno besedilo (799,31 KB) |
23. Kibernetsko nadlegovanje in strah : visokošolski študijski program Informacijska varnostAleksander Petrič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali sodobno obliko kriminalitete, ki se vse pogosteje pojavlja v svetu in tudi pri nas. Govorimo o kibernetski kriminaliteti, ki se je začela razvijati skupaj z razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij in vedno lažjim dostopom do interneta.
V prvem delu diplomskega dela smo najprej razjasnili pojme ter podrobneje predstavili osrednjo temo dela - kibernetsko nadlegovanje, zalezovanje in ustrahovanje ter njihov razvoj in razsežnosti. V nadaljevanju smo še kratko predstavili, kako lahko kibernetsko kriminaliteto preprečimo oziroma se pred njo zavarujemo. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomskega dela smo predstavili še strah pred kibernetsko kriminaliteto, ki smo ga kasneje tudi obravnavali v lastni raziskavi.
Empirični del diplomskega dela je obravnaval prisotnost in rast kibernetske kriminalitete ter strah pred kibernetsko kriminaliteto in njegove posledice. V delu smo preverjali hipoteze s pomočjo preučene literature ter raziskav tujih in domačih avtorjev kot tudi lastne raziskave, ki smo jo izvedli med uporabniki družbenega omrežja Facebook. Ugotovili smo, da stopnja kibernetske kriminalitete tako v svetu kot tudi v Sloveniji raste, vendar pa le-ta ves čas spreminja svoje oblike. Prav tako smo ugotovili, da se v svetu stopnja uporabe kibernetskega prostora zaradi strahu pred kibernetsko kriminaliteto zmanjšuje, vendar pa tega na podlagi lastne raziskave za Slovenijo ne moremo trditi.
Poleg tega smo v delu ugotovili, da je ključnega pomena za zavarovanje pred kibernetsko kriminaliteto v ozaveščanju posameznikov pred nevarnostmi, ki jih prinaša kibernetski prostor in kako se pred nevarnostmi zavarovati, da ne bi prišlo do nepotrebnih problemov, ki lahko povzročijo tako materialne kot tudi duševne posledice.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetika, kibernetsko nadlegovanje, strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 138
Celotno besedilo (768,38 KB) |
24. Primerjava stanja kriminalitete z občutkom varnosti prebivalcev občine Kranjska Gora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDejan Bučinel, 2017, diplomsko delo Opis: Varnost v današnjem času ni več nekaj samoumevnega. Občutek te, v Ustavi Republike Slovenije zapisane dobrine, je bil pri prebivalcih občine Kranjska Gora preverjen z anketo in dobljeni odgovori primerjani s stanjem kriminalitete v njihovem okolju.
Po uvodu najprej sledi predstavitev metodološkega okvirja diplomskega dela, s postavitvijo hipotez.
Prvi teoretični del diplomskega dela predstavlja analizo preučevanja različnih virov, ki pojasnjuje osnovne pojme potrebne za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike. Na začetku je predstavljena občina Kranjska Gora, v nadaljevanju pa opisan pojem varnosti, kriminalitete in njenega stanja. Opredeljeni in opisani so organi odkrivanja, preiskovanja in pregona kriminalitete, kot so policija, medobčinski inšpektorat, državno tožilstvo in na koncu sodišča. V povezavi s slednjimi je predstavljeno tudi njihovo delo, ki izhaja iz statističnih podatkov pridobljenimi iz letnih poročil posameznih organov.
V empiričnem delu diplomskega dela so bili z anketo zbrani podatki analizirani in na ta način ustvarjeni ključni elementi za verifikacijo na začetku štirih postavljenih hipotez. Analizirani podatki so bili primerjani tudi s podobnimi v preteklosti že opravljenimi raziskavami, ki pa niso pokazali odstopanja v negativni smeri zato je bil lahko podan zaključek, da se prebivalci občine Kranjska Gora v svojem okolju počutijo zelo varne in da jim policija zagotavlja visok nivo varnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, varnost, strah pred kriminaliteto, zagotavljanje varnosti, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2017; Ogledov: 1730; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,12 MB) |
25. Strah pred kibernetsko kriminaliteto : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostSara Kimovec, 2017, diplomsko delo Opis: Strah pred kibernetsko kriminaliteto je trenutno ena izmed najbolj raziskanih tem v povezavi z računalništvom. Kibernetska kriminaliteta se pojavlja v obliki različnih kaznivih dejanj. S pomočjo opisa zgodovine in trenutnega stanja kibernetske kriminalitete ter boja proti njej spoznamo različne vrste nevarnosti, ki nam na internetu lahko pretijo in na kakšne načine se lahko zavarujemo. Za razlago zaščite pred kibernetsko kriminaliteto opišemo programsko opremo, ki naše računalniške sisteme varuje pred zlonamerno vsebino. Podamo pravilne oblike vedenja ob uporabi internetnih storitev, s pomočjo katerega si zagotovimo dodatno varnost. S podanimi primeri so opisane tudi posledice tovrstnih kaznivih dejanj. Delo s pomočjo anketnega vprašalnika preverja in opisuje trenutni strah anketirancev pred kibernetsko kriminaliteto.
Ključne besede: kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, kibernetske grožnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.06.2017; Ogledov: 1687; Prenosov: 260
Celotno besedilo (965,18 KB) |
26. Starševski strah pred kriminaliteto in njegov vpliv na vzgojo otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijaAna Plos, 2017, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto v življenju predstavlja večji problem kot kriminaliteta sama po sebi. Gre za pojav, kako ljudje dojemajo svojo varnost in varnost svojih bližnjih. Številne narejene študije preučujejo, kaj je poglaviten vzrok, da otrok oziroma mladoletnik razvije odklonsko vedenje. Kot najpogostejši vzroki so navedeni šola, vrstniki, družina, okolje. Prav tako pa se študije ukvarjajo tudi s tem, kako bi lahko preprečili, da bi otrok oziroma mladoletnik razvil odklonsko vedenje. Veliko študij je narejenih na temo družina in vzgojni stili. Ali je način vzgoje in kaznovanje pomemben dejavnik pri preprečevanju odklonskega vedenja pri mladoletnikih?
Mladostniki z odklonskim vedenjem družbi nekaj sporočajo. Če teh sporočil nismo zmožni razumeti, se njihova stiska še bolj poveča in še bolj se čutijo, da se morajo izražati na drugačen način. Za preprečevanje odklonskega vedenja pri mladih je ključnega pomena, da prepoznamo dejavnike tveganja. Starši najpogosteje pri mladih delujejo šele potem, ko težava oziroma deviantno vedenje že nastopi, saj v večini primerih ne delujejo preventivno, ker se ne zavedajo dejavnikov tveganja in ne prepoznajo stiske pri otroku. Težavo prepoznajo šele, ko se pojavi vedenje, ki je v družbi nezaželeno.
V diplomski nalogi smo želeli predstaviti oziroma z različnimi metodami ugotoviti, ali se starši bojijo, da bi njihovi otroci razvili deviantno vedenje in kako skušajo preprečiti, da bi do tega prišlo. Zanimalo nas je, ali se starši poslužujejo kaznovanja in kakšne oblike kaznovanja uporabljajo. Predvsem smo se posvetili temu, ali je kaznovanje dejansko učinkovito ali pa mogoče zadostujejo dosledni vzgojni ukrepi in dobra komunikacija v družini. S primerjavo rezultatov, ki smo jih dobili pri opravljenih intervjujih, smo prišli do ugotovitev, ki so nam pomagale odgovoriti na vprašanja.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, družine, starši, otroci, vzgojni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1408; Prenosov: 146
Celotno besedilo (388,71 KB) |
27. Vpliv urejenosti okolja na stopnjo strahu pred viktimizacijo v goriški regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPetra Puntar, 2016, diplomsko delo Opis: Okolje v katerem živimo ima poleg drugih dejavnikov velik vpliv na posameznikovo občutenje strahu pred kriminaliteto. S pregledom relevantne literature smo spoznali, da tako družbeni kot fizični nered okolja vpliva na strah pred viktimizacijo, kar potrjuje teorija ˝razbitih oken˝.
Zanimalo nas je kako prebivalci goriške regije zaznavajo strah pred kriminaliteto. Z rezultati anketnega vprašalnika smo ugotovili v kolikšni meri prebivalci goriške regije občutijo strah pred kriminaliteto v njihovem okolju. Pridobili smo podatke o tem ali se prebivalci goriške regije počutijo varneje na vaseh in ali se starejši prebivalci goriške regije počutijo bolj ogrožene. Spoznali smo v kolikšni meri prebivalci goriške regije kot problem v njihovem okolju zaznavajo zanemarjenje zgradb. Rezultati so pokazali, da so prebivalci goriške regije mnenja, da policisti vplivajo na strah pred kriminaliteto in se počutijo varneje, če vidijo policiste preš patruljirati. Ugotovili smo tudi ali se prebivalci goriške regije zaradi strahu pred kriminaliteto izogibajo posameznih delov mesta, kjer prebivajo.
Ključne besede: okolje, urejenost, strah pred kriminaliteto, viktimizacija, preprečevanje kriminalitete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 88
Celotno besedilo (962,12 KB) |
28. Občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje : diplomsko delo [visokošolskega strokovnega] študija VarstvoslovjeNino Kolenc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava strah pred kriminaliteto in raziskuje občutek varnosti ter strah pred kriminaliteto občanov Mestne občine Velenje. Preko deskriptivne metode so raziskani temeljni pojmi in teoretična opredelitev strahu pred kriminaliteto, ki vključuje dejavnike strahu pred kriminaliteto ter preprečevanje kriminalitete. Narejeni so povzetki raziskav na področju Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Avstrije, Avstralije, Karibskega otočja in Latinske Amerike. Povzete so že obstoječe raziskave v Sloveniji, in sicer za področje Ljubljane, občine Dobrovnik in občine Trbovlje. Predstavljena je Mestna občina Velenje, kjer je potekala raziskava. V empiričnem delu je predstavljena analiza strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Velenje. Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, pri čemer so bili opravljeni intervjuju s petnajstimi občani in enim članom Sosveta za varnost občanov in občank. Ugotovljeno je, da se počutijo varne in da na njihovo oceno varnosti vplivata spol in starost.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, varnost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 202
Celotno besedilo (984,22 KB) |
29. Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študijaMonika Klun, 2016, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je normalen odziv na kriminaliteto in številne študije so dokazale, da ima največji vpliv na ranljivo skupino oseb, v katero sodijo tudi ženske. V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na dejavnike, ki bi pripomogli k večjemu razumevanju višjega strahu pred kriminaliteto pri ženskah. To bi doprineslo k lažjemu iskanju rešitev za tovrstno problematiko, ki vpliva na splošno počutje in vedenje žensk.
Pri tem smo si pomagali s pregledom študij, opravljenih v tujini in Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kako se strah pred osebno viktimizacijo in altruistični strah odražata pri ženskah in pri moških. Zanimalo nas je, kako deluje hipoteza sence spolnega napada in kako vrsta razmerja med partnerjema vpliva na strah pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotavljali smo tudi, ali na višji strah žensk pred kriminaliteto vpliva fizična, čustvena ali huda telesna zloraba bivših intimnih partnerjev in kako samoocena zdravja vpliva na strah pred kriminaliteto pri moških in pri ženskah.
S pregledom študij smo ugotovili, da so tako moški kot tudi ženske poročali o altruističnem strahu, pri čemer je bil le-ta bolj prisoten pri ženskah. Medtem ko so moški povedali, da jih je strah za svoje partnerke in otroke, so ženske povedale, da se bojijo tudi za sosede in stare starše. Za moške je bil altruistični strah pogosto edini strah, pri ženskah pa je bil dodaten strah. Ugotovili smo, da ženske strah pred vlomom povezujejo s posledico spolnega napada, pri čemer se te nanašajo tako na strah pred spolno zlorabo kot tudi na strah pred telesnimi poškodbami na splošno. Spoznali smo, da je pri ločenih in ovdovelih ženskah občutek ogroženosti le 15 - 18% višji kot pri poročenih ženskah, kljub temu da je pri slednjih manjša možnost viktimizacije kot pri ovdovelih in ločenih. Pri posledicah viktimizacije so izstopale samske, saj jih je kar 66 % poročalo, da so doživljale anksioznost. Spoznali smo tudi, da fizične, čustvene in hude telesne zlorabe bivših intimnih partnerjev povečujejo strah pred kriminaliteto pri ženskah, pri čemer na strah pred kriminaliteto ne vpliva spolna zloraba, ki jo povzročijo intimni partnerji. Ugotovili smo tudi, da samoocena zdravja pripomore k strahu pred kriminaliteto, pri čemer statistično pomembnega učinka samoocenjevanja zdravja na strah pred nočno hojo po soseski pri moških ni bilo.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, študije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1608; Prenosov: 201
Celotno besedilo (368,01 KB) |
30. Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloUrsulla Ojsteršek, 2016, diplomsko delo Opis: Nasilje je v medijih prikazano zelo pogosto, saj gledalce, bralce in poslušalce tema privlači, medijske hiše pa s tem pridobivajo dobiček. Namen diplomske naloge je predstaviti literaturo in raziskave, ki so bile napisane na temo vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. V diplomski nalogi bomo poskušali potrditi ali zavrniti tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da mediji povečujejo strah pred kriminaliteto. Z drugo hipotezo želimo potrditi trditev, da se ljudje bolj bojijo hujših kaznivih dejanj ki so manj razširjena a bolj poudarjena v medijih, kot pa lažjih kaznivih dejanj, ki ni nujno da vključujejo dejanje nasilja. Tretja hipoteza pa trdi da je viktimizacije bolj strah žensk, kot pa moških. V diplomski nalogi smo pregledali literaturo napisano na temo vpliva medijev na ljudi ter vpliv na strah pred kriminaliteto. Da bi preverili hipoteze katere smo postavili, smo opravili tudi raziskavo ki je vključevala 20 intervjuvank v dveh starostnih skupinah. Starostne skupine smo določili na podlagi prej pregledane literature, odločili smo se da izberemo ljudi, ki se po mnenju avtorjev najbolj bojijo kriminalitete, kar so osebe ženskega spola, v starosti od 19 do 25 let in od 54 do 80 let. Po končanih intervjujih smo prišli do zaključka, da lahko vse tri podane hipoteze potrdimo. d
Ključne besede: kriminaliteta, nasilje, strah pred kriminaliteto, mediji, množični mediji, nasilne vsebine, filmi, računalniške igre, vplivi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1850; Prenosov: 414
Celotno besedilo (533,09 KB) |
