| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko delo
Sara Robnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko delo
Pia Roškarič Duh, 2023, magistrsko delo

Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

3.
Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko delo
Špela Geršak, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko delo
Valentina Gorišek, 2022, magistrsko delo

Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

5.
Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko delo
Eva Roj, 2021, diplomsko delo

Opis: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Ključne besede: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 759; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Uporaba Jacksonovega vprašalnika za merjenje strahu pred kriminaliteto pri mladih odraslih : magistrsko delo
Grega Obreht, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 686; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (879,55 KB)

7.
Kriminaliteta na podeželju v Cerknici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Marija Tonc, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta je vedno aktualna tema, ki vzbuja večne odzive. Gre za temo, raziskovano s strani strokovnjakov iz področij, kriminologije, geografije in drugih. Sam pojem pomeni zbirko z zakonom prepovedanih oziroma kaznivih dejanj. Kriminaliteta se pojavlja tako v urbanih kot tudi ruralnih območij, vendar pa se velikokrat pojavljajo ugibanja in predvidevanja, kje je kriminalitete več. Neko splošno prepričanje pravi, da je v ruralnem okolju manj kriminalitete, saj je podeželje velikokrat predstavljeno kot idilično in mirno okolje. Dejstvo je tudi, da je v mestih več prijavljene kriminalitete, na podeželju pa velikokrat le-ta ostane prikrita – to velja predvsem za družinsko nasilje ter nasilje nad ženskami in starostniki ter za pridelavo nezakonitih drog. Tudi policijsko delo je na podeželju drugačno, predvsem majhnost in medsebojna povezanost in poznanost ljudi lahko vplivata na strogost delovanja policije, ki je v splošnem prizanesljivejša kot pa v mestnih okoljih. Raziskava kriminalitete na podeželju v Cerknici kaže, da se večina anketirancev počuti zelo varne, ter da je večina anketirancev mnenja, da je življenje na ruralnem območju bolj varno kot pa življenje v urbanih območjih. Prav tako raziskava kaže, da lahko v namen preprečevanja kaznivih dejanj na podeželju po mnenju anketirancev največ naredijo prebivalci sami (npr. z ohranjanjem dobrih sosedskih odnosov, postavitvijo video nadzora in tako dalje). Pri preprečevanju kriminalitete pa imajo večjo vlogo tudi uslužbenci policije, ki morajo svoje delo opravljati profesionalno, pravično in etično.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta na podeželju
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 685; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Strah pred kriminaliteto pri moških in ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Vokić, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (906,69 KB)

9.
Preprečevanje kriminalitete na podeželju - pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Veronika Makovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Pod ruralno kriminaliteto uvrščamo vso kriminaliteto, ki se pojavlja na ruralnih območjih. Ruralna kriminaliteta tako kot urbana pomembno vpliva na prebivalce in ima veliko vlogo pri pojavu strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti posameznika. Zaradi manjšega obsega raziskav na tem področju je diplomsko delo osredotočeno na pojavne oblike ruralne kriminalitete in spopadanje z njo. Prvi del zajema definicijo in razloge za pojav ruralne kriminalitete ter teoretični pregled policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja pomembno vlogo pri spopadanju z ruralno kriminaliteto. Drugi del diplomske naloge predstavlja analiza ruralne kriminalitete v petih izbranih državah (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Slovenija) ter njihov način spopadanja s to vrsto kriminalitete. Rezultati vsebinske analize kažejo, da je ruralna kriminaliteta dokaj mlada veja kriminalitete, zato posledično to področje še ni raziskano v veliki meri. V ruralnih okoljih se kriminaliteta pojavlja v isti meri kot v urbanih območjih, zaradi svoje specifičnosti pa zahteva poseben pristop k zamejevanju. Čeprav so v empirični del zajete države z različnim kulturnim ozadjem, podatki kažejo, da se oblike ruralne kriminalitete med izbranimi državami ne razlikujejo. Delovanje policije in državnih organov se vse bolj usmerja v sodelovanje z javnostjo in poskus preprečevanja kriminalitete, še preden se le-ta zgodi. Delovanje je vse bolj proaktivno, tako v ruralnem kot v urbanem okolju. Pomemben korak v smeri preprečevanja ruralne kriminalitete in uspešnega policijskega dela so raziskave v tej smeri. Boj proti ruralni kriminaliteti bo uspešen le z ustreznim znanjem policije in ozaveščanjem prebivalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralna kriminaliteta, podeželje, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 720; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (528,92 KB)

10.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani : magistrsko delo
Nastja Zadnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici