| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRŽAVNE POMOČI: NOVI AKTI EVROPSKE KOMISIJE NA PODROČJU JAVNEGA FINANCIRANJA STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA
Igor Banič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu si pogledamo nadnacionalni koncept storitve splošnega gospodarskega pomena, saj predstavlja v konkurenčnem pravu v zadnjih desetletjih eno najbolj burnih debat glede svoje definicije in umestitve v pravne rede posameznih držav članic EU, ki zaradi različnega razumevanja vloge države različno razumejo pojme, kot sta javna služba in javni interes. Znotraj diplomskega dela se v okviru obravnavane tematike državnih pomoči osredotočimo na podjetja, ki na podlagi posebnega akta (ali aktov) javne oblasti opravljajo dejavnosti, ki jih države članice v skladu s svojo diskrecijsko pravico pojmujejo pod nadnacionalni koncept storitve splošnega gospodarskega pomena in razložimo, zakaj tem podjetjem države članice naklonijo nadomestilo za opravljanje teh dejavnosti. Prav način dodelitve nadomestila, njegova narava in njegova velikost (med drugim) lahko na notranjem trgu Evropske unije izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med dvema ali več državami članicami EU. Zato v nalogi predstavimo novi paket štirih aktov Evropske Komisije, ki urejajo področje teh nadomestil za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in povzamemo doprinos le-teh, pred tem se dotaknemo še državnih pomoči v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU in izpostavimo izjeme, med njimi (za obravnavano tematiko diplomskega dela) najpomembnejšo izjemo iz drugega odstavka 106. člena PDEU.
Ključne besede: Državna pomoč, storitve splošnega gospodarskega pomena, pravni akti Evropske Komisije, test Altmark Trans, 106/2 PDEU
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1705; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (333,70 KB)

2.
JAVNO FINANCIRANJE STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA
Agata Brezovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Zagotovitev konkurenčnega okolja je bistvena za izboljšanje življenjskih razmer v Evropski uniji. Kot eden izmed večnih problemov na tem področju se pojavlja prav vprašanje, kdaj se javni ukrep financiranja ne šteje kot gospodarska korist oziroma državna pomoč po členu 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ampak kot golo nadomestilo za ustrezno izpolnjevanje obveznosti javne službe, kar je tudi osrednja tema diplomskega dela. Državne pomoči so po členu 107 (1) PDEU zaradi možnosti, da bodo izkrivile konkurenco na notranjem trgu, načeloma prepovedane, če so njihovi učinki pozitivni, za kar obstajajo določene izjeme v pravu EU, pa so lahko tudi dovoljene. To ima prav poseben pomen na področju storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ki so nujne za zadovoljevanje javnih potreb. Službe oziroma storitve splošnega gospodarskega pomena so institut prava EU in pomenijo okvir, pri izpolnjevanju katerega imajo države članice EU dokaj proste roke, ne smejo pa preko njihovih meja. To pomeni, da morajo ustrezati pogojem in omejitvam, ki jih določa pravo EU. Zato se je treba pri organiziranju in izvajanju gospodarskih javnih služb, vključno z njihovim so(financiranjem) iz javnih sredstev, podrediti pravilom o državnih pomočeh. Javno financiranje v kontekstu pravil EU o državnih pomočeh je bilo vseskozi sporno področje, kar je bila posledica okoliščine, da sta Sodišče EU in Evropska komisija brez dovolj jasne argumentacije izmenično uporabljala koncept kompenzacije in koncept bruto državnih pomoči. Pomembna prelomnica se je zgodila z določitvijo štirih pogojev testa Altmark , ki pa ni dovolj podrobno določil njihove vsebine, zato so nastajale različne interpretacije teh pogojev. Zaradi vseh nejasnosti je bilo to problematiko treba konkretizirati, kar se je zgodilo pred kratkih, ko so bili sprejeti štirje novi instrumenti, imenovani tudi kot sveženj SSGP II; ti, so odpravili nekatera odprta vprašanja in s tem pomagali pri odgovoru na osrednje vprašanje diplomskega dela, ki se glasi, kdaj pri financiranju SSGP nadomestilo ne pomeni državne pomoči in je zato izvzeto iz obveznosti priglasitve in kdaj le-to pomeni državno pomoč.
Ključne besede: državna pomoč, storitev splošnega pomena, storitve splošnega gospodarskega pomena, nadomestila, test Altmark, pravni akti Evropske Komisije
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1381; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (416,67 KB)

3.
REGULACIJA POŠTNEGA SEKTORJA V EU IN DOPUSTNOST DRŽAVNE POMOČI PO PRAVU EU
Peter Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: Poštni sektor v EU je bil v zadnjih dvajsetih letih predmet obsežnih regulativnih sprememb. S postopnim in kontroliranim odpiranjem prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev konkurenci, sta se uresničevala glavna cilja poštne politike EU, in sicer vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev in zagotavljanje visoko kakovostne univerzalne poštne storitve. Zasledovani cilji na področju poštnih storitev so jasno razvidni iz Direktive o poštnih storitvah in njenih dveh dopolnitev, ki tvorijo regulativni okvir poštnih storitev v EU. Poštne storitve so izjemnega pomena in imajo daljnosežne ekonomske in socialne učinke, zato njihova ureditev ni ostala zgolj na nivoju evropskega, nadnacionalnega koncepta storitev splošnega gospodarskega pomena. S posebno sektorsko regulacijo, ki se dotika elementov, kot so univerzalnost poštne storitve, kontinuiteta zagotavljanja storitev, kvaliteta in dostopna cena storitev, varnost uporabnikov, dostop do poštnega omrežja, kar je odraz skupnih vrednot in ciljev EU, so bili postavljeni temelji univerzalne storitve v poštnem sektorju. Nadnacionalni koncept univerzalne storitve je bistven del procesa tržne liberalizacije poštnega sektorja, ki je z odpravo pravnih in dejanskih ovir uvedel konkurenco na prej zaprte (monopolne) trge poštnih storitev. Zgolj proces liberalizacije prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev, v smislu odprave izključnih in posebnih pravic, ki so ustvarjale monopol, ne bi dal želenih učinkov, zato še zmeraj obstoji potreba po nadaljnji (novi) regulaciji oziroma intervenciji države v poštni sektor. Z obsežnimi sistemskimi spremembami, ki smo jim priča v poštnem sektorju, so povezana številna kompleksna ekonomska vprašanja, ki se nanašajo na uvedbo in varstvo konkurence, in socialna vprašanja, ki se nanašajo na zagotavljanje kvalitetnih poštnih storitev pod dostopnimi pogoji, vsem uporabnikom, ne glede na njihov geografski položaj. Za uresničevanje cilje poštne politike EU so ključna splošna pravila konkurenčnega prava EU in posebna sektorska regulacija. Pri tem gre za komplementaren (dopolnjujoč si) odnos. Zaenkrat ni pričakovati, da bi splošna pravila konkurenčnega prava EU v celoti lahko nadomestila in posledično odpravila potrebo po obstoju posebne sektorske regulacije. S procesom liberalizacije trga poštnih storitve je neločljivo povezana tudi spremenjena vloga države. Če smo državi v preteklosti lahko pripisali vlogo »lastnika«, ko je praviloma sama skrbela za zagotavljanje in izvajanje poštnih storitev, ji danes lahko pripišemo vlogo »regulatorja«. Vloga države danes je bistveno bolj kompleksna, tudi odgovorna, saj mora v procesih prepletanja številnih politik, ekonomskih in socialnih vprašanj, najti najprimernejše ravnovesje za izpolnjevanje, ne toliko svojih ciljev, ampak ciljev poštne politike EU. Izjemnega pomena pri tem so tudi novo ustanovljeni nacionalni regulativni organi, ki so zadolženi za dosledno izvajanje sektorske regulacije, država pa jim mora zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo strokovno in neodvisno delovanje. Z dokončno odpravo izključnih in posebnih pravic, ki so dolgo časa dajale podlago monopolom in bile glavni vir financiranja izvajanja poštnih storitev, se postavlja kompleksno vprašanje nadomestnega (alternativnega) načina financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve. Izvajanje univerzalne storitve lahko izvajalcem povzroča neupravičeno finančno breme in stroške, ki jih ne bi imeli, v kolikor teh storitev ne bi izvajali. Izvajanje univerzalne storitve je v javnem interesu, zato mora država, ob izpolnjevanju pogojev primarne zakonodaje EU, kot tudi posebne sektorske zakonodaje, zagotoviti ustrezna nadomestila (državno pomoč). Pomembno vlogo pri ugotavljanju skladnosti državnih pomoči z notranjim trgom in pravom EU ima Evropska Komisija.
Ključne besede: poštni sektor, liberalizacija, regulacija, univerzalna storitev, storitve splošnega gospodarskega pomena, poštna direktiva, konkurenčno pravo EU, državna pomoč.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici