1. |
2. Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Pančur, 2023, diplomsko delo Opis: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja.
Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov.
Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje.
Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Ključne besede: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Ali obstaja povezava med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj? : magistrsko deloŽiga Kodrič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Ključne besede: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcijAnja Jagodič, 2015, diplomsko delo Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni.
V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi.
Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena.
Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1449; Prenosov: 255
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Ženske kot zločinke : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeMonika Lipnik Brus, 2015, diplomsko delo Opis: Ker se večina raziskav in literature osredotoča zgolj na moško ali splošno kriminaliteto ter vzroke zanjo, sem se v diplomski nalogi osredotočila predvsem na sociološke dejavnike, ki vplivajo na žensko kriminaliteto. Posebno pozornost sem namenila doseženi izobrazbi, revščini, socialnemu krogu, izpostavljenosti nasilju ter povratništvu. Raziskava je opravljena z intervjuji z zapornicami na ZPKZ Ig, ki so bili zastavljeni na podlagi nekaterih socioloških in psiholoških teorij. Tako sem ugotovila, da se dejavniki za izvršitev kriminalnega dejanja prepletajo, kljub vsemu pa v večji meri prevladujejo sociološki dejavniki. Med najpogostejšimi vzroki za kriminalno dejanje sta tako slabo finančno stanje oziroma revščina ter socialni krog. Ostali dejavniki so ravno tako prisotni, vendar v manjši meri, čeprav povratništva nisem imela priložnosti raziskati.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, storilci kaznivih dejanj, ženske, sociološki dejavniki, nasilje, revščina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.08.2015; Ogledov: 1313; Prenosov: 193
Celotno besedilo (430,85 KB) |
6. VZROKI MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNIŠTVA IN UKREPI ZA NJEGOVO PREPREČEVANJESabina Matija, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava mladoletniško prestopništvo. Osredotoča se na vzroke in ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjševanje prestopništva mladih. Pozornost je posvečena še obravnavi tako mladoletnih storilcev kaznivih dejanj kot mladoletnih storilcev prekrškov.
Mladoletniško prestopništvo obsega kazniva dejanja in druge oblike deviantnega, negativnega odklonskega vedenja otrok in mladoletnikov, vendar je pri nas sprejeto ožje pojmovanje omenjenega pojava. Po tem konceptu obravnava kazenska zakonodaja samo kazniva dejanja mladoletnikov, torej ravnanja, ki jih kazenski zakonik določa kot kazniva in jih storijo mladoletniki (to so praviloma osebe med 14. in 18. letom starosti). Izključena so kazniva dejanja, ki jih storijo otroci (osebe do 14. leta starosti) in vsa ravnanja mladoletnikov, ki so sicer odklonska, niso pa kazniva. Sodišča obravnavajo mladoletne storilce kaznivih dejanj v prirejenem kazenskem postopku, ostale mladoletne storilce nekaznivih a odklonskih dejanj pa obravnavajo nekazenski (sodni ali upravni) organi.
Dejavniki tveganja ali vzroki za prestopniško vedenje mladoletnikov povečujejo možnost za razvoj takšnega vedenja. Nekatere teorije posplošujejo pomen posameznega dejavnika, vendar je večinsko mnenje, da na mladoletniško prestopništvo vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki, ki izhajajo iz širšega ali ožjega družbenega ali mladoletnikovega okolja, iz splošnih socialnih in ekonomskih razmer ter iz osebnih lastnosti mladoletnika. Potrebno je upoštevati njihovo součinkovanje, saj se pogosto pokaže učinek šele v medsebojni povezavi. Kljub temu ima nedvomno najpomembnejši vpliv družina, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove percepcije. Družina pomembno vpliva na razvoj otroka, na njegovo zaznavanje kaj je prav in kaj ne in ima tako zelo pozitiven vpliv. Po drugi strani pa neurejene družinske razmere (slaba vzgoja, odsotnost mej in nadzora, pomanjkanje čustvenih vezi) prispevajo na nastanek prestopništva. Pomemben dejavnik so tudi vrstniki, saj ko začne popuščati vpliv staršev je družba tista, ki ima vedno večji vpliv na posameznika.
Mladoletne storilce kaznivih dejanj in mladoletne storilce prekrškov je potrebno obravnavati na specifičen način, predvsem zaradi njihove stopnje osebnega razvoja ter dovzetnosti za vplive okolja. S posebno vrsto kazenskih sankcij se skuša mladoletniku zagotoviti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter pomoč pri ponovni vključitvi v življenje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi center za socialno delo, ki sodeluje s sodiščem.
V okviru preprečevanja oziroma zmanjševanja mladoletniškega prestopništva je potrebna sprememba ali odprava vzrokov, okoliščin in situacij, ki vplivajo na njegov razvoj. Učinkovito ukrepanje zahteva predvsem poznavanje vzrokov in preventivno dejavnost vseh pristojnih institucij ter njihovo sodelovanje.
Ključne besede: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, dejavniki tveganja, mladoletni storilci kaznivih dejanj, mladoletni storilci prekrškov, center za socialno delo, preprečevanje mladoletniškega prestopništva
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 3584; Prenosov: 589
Celotno besedilo (589,15 KB) |
7. NEKATERE OBLIKE ALTERNATIVNIH KAZENSKIH SANKCIJ KOT NADGRADNJA PENALNEGA SISTEMA V REPUBLIKI SLOVENIJITadeja Svetelšek, 2011, diplomsko delo Opis: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij.
Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 315
Celotno besedilo (470,15 KB) |
