| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Ukrepi zoper neprištevne storilce kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urša Zupanec, 2013, diplomsko delo

Opis: Neprištevnost je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojega ravnanja ali pa ga nima oziroma ga ne more imeti v oblasti. Slovenski Kazenski zakonik-1 določa, da neprištevni storilci kaznivih dejanj niso kazensko odgovorni in da se jim namesto kazni izrekajo varnostni ukrepi, s čimer naj bi se dosegel namen sankcioniranja neprištevnih storilcev, to je odprava stanja, ki je privedlo do same izvršitve kaznivega dejanja, in preprečevanje ter odpravljanje nevarnosti, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Slovenska kazenska zakonodaja pozna naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov, ki se neprištevnim in (bistveno) zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo v okviru kazenskega postopka. Ureditev na Hrvaškem je drugačna od slovenske ureditve. Kazenskopravni varnostni ukrepi se namreč izrekajo samo bistveno zmanjšano prištevnim storilcem, neprištevnim storilcem pa se izreče prisilna namestitev v okviru civilnega postopka po Zakonu o zaščiti oseb z duševnimi motnjami. Kanadsko kazensko pravo v primerjavi s slovenskim predvideva samo zavestno ali intelektualno sestavino psihološkega pogoja neprištevnosti, saj je kazenska odgovornost lahko izključena le na podlagi nezmožnosti razsojanja, ne pa tudi na podlagi nezmožnosti upravljanja z lastnim ravnanjem. Neprištevni storilci kaznivih dejanj se, ko je ugotovljena njihova neprištevnost, obravnavajo v okviru zakonodaje s področja duševnega zdravja. Kazensko sodišče lahko neprištevnega storilca tudi samo nepogojno ali pogojno oprosti ali pa mu izreče ukrep prisilne namestitve v psihiatrično bolnišnico. Poleg kazenskega sodišča lahko omenjene ukrepe sprejme tudi t. i. nadzorni odbor v provinci, in sicer 45 dni po izreku sodbe sodišča.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, duševne motnje, varnostni ukrepi, forenzična psihiatrija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 2475; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (734,05 KB)

52.
Nekateri sociološki vidiki odnosa do posilstva v postmoderni družbi
Mateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Ključne besede: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1895; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

53.
Napačna priznanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kaja Rus, 2013, diplomsko delo

Opis: Priznanje nosi veliko težo v kazenskem postopku, saj močno vpliva na odločitev sodnikov in porote o krivdi posameznika. Prav zato je pomembno, da se odločevalci v sodnem procesu soočijo z vprašanjem resničnosti priznanja. V zadnjih letih so se raziskave na področju napačnih priznanj močno razširile, kar nam omogoča podroben vpogled v dejavnike, ki vplivajo na napačna priznanja. Dejavnika, ki imata največ vpliva na napačno priznanje, sta starost in motnje v duševnem razvoju. Oba vplivata na osumljenčevo zmožnost razumevanja svojih pravic, ki naj bi ga ščitile pred prekomernimi pritiski preiskovalcev. Razlogi za napačna priznanja so različni, na podlagi katerih ločimo posamezne tipe napačnih priznanj, in sicer prostovoljno, izsiljeno ter ponotranjeno napačno priznanje. Velik vpliv na napačna priznanja imajo tudi preiskovalci, posebej z izbiro tehnike zaslišanj. Med najbolj vprašljive tehnike zaslišanja spada Reidova tehnika, saj preiskovalci priznanje skušajo pridobiti s pomočjo psiholoških manipulacij in preslepitve. Poleg tega ne obstajajo nobeni empirični dokazi, ki bi potrjevali učinkovitost Reidove tehnike in ocenjevali vpliv te tehnike na nedolžne osumljence ter pridobitev napačnega priznanja. Ker so napačna priznanja večdimenzionalne narave, ne obstaja preprosta rešitev, ki bi preprečila napačna priznanja. Strokovnjaki predlagajo, da bi snemanje celotnih zaslišanj zmanjšalo število napačnih priznanj, saj so v tem primeru osumljenci zaščiteni pred prevelikimi pritiski preiskovalcev, preiskovalci pa bi se izognili obtožbam, da je osumljenec priznal zaradi njihovih pritiskov.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, preiskovanje, zaslišanje, priznanje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.10.2013; Ogledov: 1299; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (355,19 KB)

54.
Sporazum o priznanju krivde - primerjalni pogled na slovensko ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sara Železnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde se je razvil v angloameriškem pravnem sistemu že pred sedemsto leti. Resničen razcvet pa je doživel v osemnajstem stoletju v Združenih državah Amerike [v nadaljevanju ZDA], kjer že več kot stoletje predstavlja najbolj pogost način reševanja kazenskih zadev. Institut se je zaradi svoje ekonomičnosti in praktičnosti širil tudi v pravne sisteme kontinentalnega prava. Poleg ameriške, smo preučili ureditev zakonodaje in prakse v Nemčiji, kjer so se sporazumi razvijali skozi več kot tridesetletno neformalno prakso. Ta institut pa najdemo tudi po ostalih evropskih državah; državah bivše Jugoslavije, Francije, Italije, Irske, idr. Za strokovno javnost implementacija sporazuma o priznanju krivde v slovensko kazensko pravo v letu 2012 zato ni presenečenje. Kljub temu, da sta Nemčija in Slovenija predstavnici kontinentalnega prava, je slovenska zakonska ureditev sporazuma ostala zvesta njegovemu angloameriškemu izvirniku. Nemčija pa tudi po desetletjih prakse sporazumov ostaja skopa v svoji zakonodaji o tem institutu in razvija posebno obliko, kjer ima sodnik osrednjo vlogo v poteku pogajanj. Kljub stalnemu razvoju instituta in razlikah v zakonodajnih ureditvah posameznih držav, ostaja klasični sporazum o priznanju krivde enak po celem svetu: v zameno za priznanje krivde se obdolžencu zniža kazenska sankcija. Primerjava zakonodajnih ureditev in praktičnih izvedb sporazuma med ZDA, Nemčijo in Slovenijo je pokazala, kako pomembne so posledice instituta za celoten državni kazenski sistem. Do pogajanj in sklepanja sporazum pa pravni strokovnjaki ostajajo kritični ter se zavedajo hudih kršitev etičnih norm in človekovih pravic.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, krivda, priznanje, sporazum o priznanju krivde, ZDA, Nemčija, Slovenija, primerjave, diplomske naloge, plea bargain
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 2462; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (512,71 KB)

55.
Kibernetsko nadlegovanje in zalezovanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Larisa Leban, 2013, diplomsko delo

Opis: Kot vsaka novost je tudi razvoj sodobne tehnologije prinesel nekaj dobrega in nekaj slabega med ljudi. Dostop do interneta je prinesel veliko novosti ter mnogim olajšal delo, po drugi strani pa so se preko njega razširile nove oblike izvajanja kriminala. Kibernetsko nadlegovanje in zalezovanje sta obliki kibernetskega kriminala, kateri sta za Slovenijo in še marsikatero drugo državo dokaj nov pojav ki ni še dobro raziskan. Veliko uporabnikov računalnika in spleta se sploh ne zaveda, da jim kibernetski prostor lahko prinaša iste grožnje, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Diplomska naloga je usmerjena k raziskovanju in opisovanju pojmov kot sta kibernetsko zalezovanje in kibernetsko nadlegovanje, odkrivanju načinov in oblik zalezovanja in nadlegovanja v kibernetskem prostoru ter odkrivanju storilcev in žrtev. Preučili smo posledice, kot tudi delovanje državnih organov in institucij za preprečevanje in zatiranje kibernetskega nadlegovanja in zalezovanja. Z metodo spletnega vprašalnika je bila izvedena anketa s katero se je ugotavljalo stanje rabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Vprašanja so se nanašala predvsem na količino in namen rabe IKT, na morebitne zlorabe ki so jih doživljali ali jih izvajali nad nekom v zadnjih 12 mesecih ter na njihovo reakcijo, ukrepanje, stres in strah, ki so ga prejeli ob nadlegovanju ali zalezovanju v kibernetskem prostoru. Ugotavljala se je tudi ozaveščenost uporabnikov o kibernetskem nadlegovanju in zalezovanju, kot tudi poznavanje agencij za pomoč žrtvam, ki jih le-to doleti. Pri reševanju ankete je sodelovalo 97 naključnih anketirancev starosti od 15 – 60 let in več. Na podlagi ugotovitev in opravljane ankete smo oblikovali priporočila za prepoznavo problema in za varno rabo interneta.
Ključne besede: internet, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, nadlegovanje, zalezovanje, storilci, žrtve, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1687; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (345,92 KB)

56.
Psihološki profil pisemskega bombaša - analiza primera Franza Fuchsa : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anita Ostruh, 2013, diplomsko delo

Opis: O serijskih morilcih je že vsak izmed nas videl kakšen film. Malokdo pa pozna serijske bombaše. Ti so v osnovi manj številčni, pa tudi manj poznani širši javnosti. Mogoče je tako, ker z žrtvami večino krat nimajo neposrednega stika,kar otežuje preiskovanje njihovih zločinov in odkrivanje njihove identitete. Takšni ljudje so tudi visoko inteligentni, svoje napade pa natančno načrtujejo, ta dejstva preiskovalcem še otežujejo njihovo delo. Kot zelo učinkovito orodje za preiskovanje serijskih zločinov in za odkrivanje storilca velja omeniti profil storilca kaznivega dejanja. Ta metoda se je v svetu preiskovanja kazenskih deliktov uveljavila v zadnjih petdeset letih. Za uspešno izdelavo profila potrebujemo predvsem kvalitetne podatke o storilcu, ki se pridobijo na kraju zločina oziroma tekom preiskave. Na osnovi obdelave informacij, lahko strokovno usposobljeni kriminalistični psihologi naredijo psihopatološko sliko domnevnega storilca. Proučevanje storilčeve psihe in vedenjskih vzorcev, se je skozi prakso v zgodovini pokazalo kot zelo koristno. Obstajajo pa tudi preiskovalci, ki profiliranja ne podpirajo, saj so mnenja, da so profili preveč subjektivni, ter da niso utemeljeni na znanstvenih osnovah ampak so odvisni od psihologovih izkušenj in znanja. V primeru serijskega pisemskega bombaša Franza Fuchsa je bil profil osrednje orodje, ki je privedel do uspešnega prijetja storilca.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, serijski morilci, profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1268; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (392,43 KB)

57.
Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajko Mijatovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Nasilje se izvršuje nad drugo nemočno osebo. Je pereč in pogost pojav v današnji družbi. Pojavlja se v vseh družbenih slojih in okoljih. Nikjer ni dopustno in zanj ni opravičila. Obstajajo različne vrste nasilja, vse prepoznamo po nasilnem odnosu do nekoga z uporabo sile. Nobena oblika ni zaželena. Nasilje se pogosto pojavlja v družinskih in partnerskih odnosih. Pri tem je potrebno vedeti, da so v kar 90 % žrtve nasilja ženske. Prav tako je veliko nasilja tudi nad otroki. Če je v igri še alkohol, so napadi nasilja toliko bolj močni in posledice bolj vidne. Otroci in ženske predstavljajo šibko skupino, ki se težje brani, in so zato tudi pogosteje žrtve nasilja. Telesne poškodbe so vidne posledice na ljudeh in njihova povzročitev pomeni kaznivo dejanje. Poznamo lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe. Lahkih telesnih poškodb je največ, a jih je pogosto težko dokazati, saj je pri povzročitvi le-teh prisotna velika subjektivnost. Pri razjasnitvi tega pomaga zdravniška ocena poškodbe. V domači praksi pride do hudih telesnih poškodb pri pretepih, izsiljevanjih, raznih oblikah družinskega nasilja, kjer so pogosto žrtve ženske in otroci. Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami, se v slovenski praksi opravlja podobno kot preiskave ropov na osebe in preiskovanje posilstev. Pri kaznivem dejanju pride do stika med storilcem in žrtvijo, zato prijava pogosto naredi oškodovanec. Preiskovanje se po prijavi nadaljuje z iskanjem kraja dejanja in njegovim temeljitim ogledom, ki poda prvo sliko o tem, kaj bi se naj zgodilo. Nato sledi zbiranje obvestil od oškodovanca, iskanje morebitnih prič in očividcev, uporaba raznih evidenc in drugih primernih ukrepov. Zelo pomemben del preiskovanja pa predstavlja napotitev na izvedenski pregled telesnih poškodb. Sodni izvedenec na podlagi pregleda pove, za kakšno poškodbo gre, uporabljeno sredstvo, položaj žrtve in storilca ob pridobitvi telesne poškodbe. Ima pomembno vlogo pri opredelitvi kaznivega dejanja, ki ima za posledico telesno poškodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, storilci, telesne poškodbe, preiskovanje, dokazi, forenzika, sodni izvedenci, izvedenska mnenja, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 1333; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

58.
Postopki prepoznavanja storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Neža Dolanc, 2013, diplomsko delo

Opis: Prepoznava in pričanje sta pomembni komponenti pravnega sistema. Na žalost, prihaja do napak pri prepoznavi, kar ima za posledico napačne obtožbe. Veliko dejavnikov vpliva na napake pri identifikaciji, vključno z značilnostmi priče (starost, rasa, spol) in situacijski faktorji, kot so stres, prisotnost orožja, trajanje dogodka, pričakovanja, interes, pretekle izkušnje in še marsikaj. Dejavniki po dejanju prav tako vplivajo na napačno prepoznavo: koliko časa je minilo, zavajajoče informacije, nezavestni prenos, samozavest priče. Prav zaradi dejavnikov in narave dogodka je pomembno, kako se preiskovalci lotijo zadeve. Prepoznavo je potrebno opraviti v skladu z veljavno zakonodajo ter glede na primer, s kakršnim se preiskovalci srečajo. Prav izbira pravilnega postopka prepoznave in izvedbe le tega je odločilno za uspešnost oziroma neuspešnost le te. Razlike med pričanjem otroka ali odraslega ter teža pričanja sta pomembni. Ravno zato obstaja vrsta zaščit za otroke, ki so žrtve ali priče kaznivega dejanja in pričajo na sodišču. Poleg tega so uporabljena razna varovala in zaščite, da se zmanjšajo možnosti obsodbe nedolžnega človeka. Ravno otroci so ponavadi tisti, ki v normalnem življenju vedno govorijo iskreno in pristno resnico. Seveda pa glede na njihovo starost, zmožnost zaznavanja in dojemanja okolice njihove izjave in pričanja sprejemamo kritično.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, priče, prepoznave, prepoznavne vrste, zaznavanje, diplomske naloge
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1247; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (893,87 KB)

59.
Kriminalistični vidiki priznanja kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tihani Gabršček, 2013, diplomsko delo

Opis: Priznanje je širok pojem, do katerega ne pridemo zlahka, saj vsak osumljenec želi svoje dejanje prikriti z namenom, da ga ne bi doletela kazen. V informativnem razgovoru želi kriminalist priti do priznanja, osumljeni pa ravno nasprotno. Oba subjekta pri tem uporabljata tehnike in strategije, pri čemer mora kriminalist paziti, da uporablja le dopustne metode, saj v nasprotnem primeru priznanje izgubi dokazno vrednost. Priznanje lahko kasneje zelo skrajša kazenski postopek, še posebej po uvedbi novega Zakona o kazenskem postopku, kjer je predvidena milejša kazen za tistega, ki prizna, in s tem se seveda skrajša tudi postopek. Ko se priznanje pridobi, je potrebno preveriti, ali je priznanje resnično in verodostojno, saj velikokrat prihaja do lažnih priznanj in s tem nedolžno obsojenih. Na priznanje najbolj vplivajo objektivne okoliščine kaznivega dejanja, osebnostne značilnosti osumljenega ter osebnostne značilnosti in sposobnosti kriminalista. Za zaključek sem opisala slovenski primer Radenka Đurđevića, ki naj bi leta 2009 domnevno umoril partnerja svoje sestre, vendar je zaradi zmede na sodiščih in preslabih dokazov še zmeraj na prostosti, čeprav je njegov primer šel čez kompletno slovensko sodstvo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, preiskovanje, zaslišanje, informativni pogovor, priznanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1022; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (432,16 KB)

60.
Vloga medijev pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Edvin Andlovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Značilnost slovenskega novinarskega poročanja o storilcih in odkrivanjih kaznivih dejanj so polpreiskovalni novinarji, ki se od preiskovalnega novinarja ločijo po tem, da ne preverjajo virov svojih informacij in tako dopuščajo pogosto anonimnim ali uradnim virom, da oblikujejo medijske zgodbe. Polpreiskovalni oziroma aferaški novinarji težijo k senzacionalnosti medijskih zgodb, ne pa k izpostavljanju morebitne sistemske problematike. Medijske hiše, ki izbirajo polpreiskovalni kader, naj bi vodila gospodarska upravičenost, ker strokovno usposabljanje preiskovalnih novinarjev in dolgotrajnost le-tega predstavljata medijskim hišam dodatno finančno breme. Mediji pogosto poročajo o kaznivih dejanjih medijsko izpostavljenih ljudi, ki govorijo o spolnih škandalih, rasizmu, ipd. Medijsko poročanje o spolnih deliktih se pomika od poročanja o posilstvih odraslih k spolnim zlorabam otrok, ki so vedno bolj pogoste medijske spolne žrtve. Mediji velikokrat tudi pripomorejo k odkrivanju in klasificiranju novih kaznivih dejanj v družbi. Istočasno pa so ravno mediji tisti, ki ustvarjajo razloge oziroma motivirajo storilce za deviantno obnašanje. Signalni zločini so posebej huda kazniva dejanja, ki vplivajo ne le na žrtve, storilce kaznivih dejanj in priče, ampak tudi na širšo družbo, kar vodi v preoblikovanje vedenj ali prepričanj.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, storilci, mediji, poročanje, preiskovalno novinarstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 26.04.2013; Ogledov: 924; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (325,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici