| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Prikrito nasilje v športu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Gorenc, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje prikrito nasilje v športu. Opisani so primeri nasilja, ki se pojavljajajo nad športniki in športnicami predvsem na profesionalnem nivoju. Posebna pozornost je namenjena predvsem nefizičnemu nasilju, katerega je še težje prikriti kot pa samo fizično nasilje, ki poleg fizičnih poškodb, pušča hude psihične posledice. Odkrili smo, da do nasilja prihaja predvsem zaradi nepoučenosti športnikov o njihovih pravicah, ter izjemni želji po tekmovanjih in uspehih. Zaskrbljujoče je to, da prihaja do takšnih in drugačnih zlorab že pri zelo mladih športnikih na katere pritiskajo že starši in trenerji. Z odraščanjem in stopnjevanjem svojih dosežkov pa je pritisk še toliko večji iz strani vodilnih oseb v klubu in nenazadnje navijačev. Profesionalni športniki se že sami po sebi veliko odpovedujejo, da pridobijo optimalne pogoje in sredstva za treniranje, ki posledično vodijo do doseganja vrhunskih rezultatov, ker pa to še ni dovolj, popuščajo pod pritiski svojih nadrejenih v strahu pred prepovedjo nastopanja na tekmah , izključitev iz kluba, izguba sponzorjev in podobno, če športnik ne deluje po njihovih navodilih. Predstavljene bodo vrste fizičnega nasilja, ki so ljudem že tako bolj poznane. Fizičnega nasilja je več predvsem nad ženskimi športnicami kot pa moškimi predstavniki, nekaj pa je tudi otrok, ki so žrtev nasilja. Največkrat do ene ali druge vrste nasilja pride zaradi materialnih ali finančnih koristi. Izkazalo se je, da večino nasilja vršijo osebe z višjim položajem v klubu, saj v športnikih vidijo le materialno korist, med tem, ko se le-ti športniki podrejajo svojim ''nadrejenim'' zgolj zaradi dosežkov na športnem področju.
Ključne besede: šport, nasilje, psihično nasilje, verbalno nasilje, fizično nasilje, žrtve, storilci, preprečevanje, preventivni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 2108; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (621,34 KB)

42.
Načini uporabe prepoznavne vrste : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Janez Borovinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postopek prepoznave z uporabo prepoznavne vrste. V njej smo opisali različne vrste le teh, ki so v uporabi pri nas in v tujini. Posebej smo se osredotočili na različne načine uporabe prepoznavne vrste in izpostavili predvsem razlike med sočasno in zaporedno prepoznavno vrsto. Prepoznava ima v dokaznem postopku veliko vrednost, še posebej ob pomanjkanju drugih dokazov. Prav tako smo opisali psihološke dejavnike zaznavanje, pozornost in spomin, ki vplivajo na samo prepoznavo. Pomembno je zavedanje o tem, da različne okoliščine lahko vplivajo na pričo in sicer med samim dogodkom, ki ga mora opisati, kot tudi med procesom prepoznave. Pogosto se namreč dogaja, da tudi preiskovalci hote ali nehote vplivajo na pričo. Temu se lahko izognemo tako, da oseba, ki vodi postopek prepoznave ne ve katera oseba v prepoznavni vrsti je osumljenec. Napake pri sestavi in uporabi prepoznavne vrste v fazi prepoznave, lahko imajo za posledico obsodbo napačne osebe. Tem posledicam pa se je potrebno na vsak način izognit tako, da smo izjemno previdni in skrbni pri načrtovanju sestave in uporabe prepoznavne vrste. Namen diplomske naloge je predstaviti načine prepoznavne vrste študentom Fakultete za varnostne vede in širši javnosti ter pokazati, kako kompleksno je to na prvi pogled enostavno dejanje. Obenem je namen tudi poglobiti dosedanje znanje o načinih uporabe prepoznavne vrste in poznavanja le teh. Za pisanje diplomske naloge, ki je teoretičnega značaja, smo uporabili opisno metodo dela. Podatke smo pridobili s prebiranjem člankov in strokovne literature v slovenskem in tujem jeziku.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, storilci, priče, prepoznave, prepoznavna vrsta, fotografije, zaznavanje, spomin, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 845; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (941,92 KB)

43.
Kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Gorše, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji. S soočanjem z novimi, pogostejšimi in nevarnejšimi kaznivimi dejanji zoper okolje, prostor in naravne dobrine se potreba po učinkovitejšem in doslednejšem kazenskem pregonu veča. Zanimalo nas je kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, članke in zakone), ki govorijo o kazenskem pregonu in njegovih udeležencih. Potrebne podatke o zaznanih, preiskanih kaznivih dejanjih ter o načinu končanja kazenskega postopka, smo pridobili na statističnem uradu RS, v letnih poročilih Vrhovnega državnega tožilstva, ter v poročilih slovenske policije o kriminaliteti. Pri analiziranju zbranih podatkov smo se osredotočili na obdobje od leta 2005 do 2012. Čeprav smo ugotovili, da je stanje na področju kazenskega pregona storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji boljše kot smo si predstavljali, pa so nekatere spremembe le potrebne. Ena izmed teh je večja ozaveščenost ljudi o nevarnosti tovrsnih kaznivih dejanj ter vzpodbujanje k prijavljanju kakršnih koli sprememb v okolju. Tako bo večja verjetnost, da bodo kazniva dejanja pravočasno odkrita, sledovi in storilci hitreje najdeni ter tako kazenski pregon uspešnejši.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, storilci, preiskovanje, kazenski pregon, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1145; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (419,52 KB)

44.
Doživljanje čustvenega afekta pri storitvi kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Nakić, 2014, diplomsko delo

Opis: Čustva so del vsakega posameznika. Predstavljajo reakcijo na neko dogajanje, ki nam je zelo pomembno, vendar vsak od nas v podobni situaciji ravna drugače, saj ne doživljamo vsi enakih čustev niti ne na enak način. Rdeča nit diplomske naloge so predvsem močna kratkotrajna čustva t.i. afekti, ki lahko privedejo do agresivnega in impulzivnega vedenja, v skrajnem primeru tudi do uboja. V uvodnem delu so predstavljena glavna spoznanja o čustvih ter njihova povezanost z z motivacijo, mišljenjem in zavestjo. Nekaj pozornosti smo namenili tudi vplivu stresa pri doživljanju negativnih čustev. Bistvo diplomske naloge predstavlja opredelitev afekta in njegove povezanosti s pojavom agresije. Vključena pa je tudi primerjava dihotomije med instrumentalno- emocionalno agresijo v psihologiji z delitvijo uboja in umora v pravu. Uboji, ki niso storjeni v afektu, so redki. Pri analiziranju tovrstnih primerov, lahko opazimo, da so si v nekaterih značilnostih precej podobni, zato smo s pomočjo izbranih raziskav izpostavili nekaj glavnih ugotovitev glede podobnosti in razlikovanja med njimi. Ta dejanja so ponavadi prežeta z različnimi čustvi, zato smo predstavili tista, ki so najpogosteje povezana s pojavom agresije. Ker imajo izvedenci pomembno vlogo pri razsojanju določene situacije, smo se v nadaljevanju seznanili tudi z njegovimi nalogami v kazensko pravnih zadevah kot so npr. presoja prištevnosti in ocenjevanje osebnosti. Iz dneva v dan so časopisi vedno bolj polni novic o ubojih iz jeze, besa, strahu, ljubosumja, zato smo v zadnjem delu diplomske naloge predstavili in v skladu s teorijo analizirali izbrane primere, ki so povezane s storitvijo kaznivega dejanja uboja v afektu.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, čustva, afekt, agresivnost, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1057; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (679,60 KB)

45.
Strukturni model preiskovalnega intervjuja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Taja Anžel, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je namenjena predstavitvi in preučevanju strukturnega modela preiskovalnega intervjuja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodu na kratek način predstavljam strukturni intervju, opredelujem teme in hipoteze, ki bodo potrjene oziroma ovržene v razpravi ter metode dela. Drugo poglavje namenjam pravni ureditvi zaslišanja v Sloveniji. Vsako zaslišanje v urejenem pravnem sistemu mora namreč potekati po zakonsko predpisanem postopku, z namenom, da se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine; predstavljam pogoje, ki morajo biti podani za izvedbo zaslišanja, pozornost namenjam tudi subjektom zaslišanja, kraju zaslišanja in napravam za zvočno in slikovno snemanje. Tretje poglavje zajema opis poteka zaslišanja, od samih priprav, vrste vprašanj ter metod zaslišanja. Predstavljam tudi strategije in tehnike zasliševanja, sam postopek zaslišanja, kakor tudi dokumentiranje zaslišanja. Četrto poglavje je najobsežnejše in podrobneje predstavlja faze preiskovalnega intervjuja, ki se jih policisti in kriminalisti poslužujejo pri zaslišanju preiskovanca. Peto poglavje predstavlja sklepne misli in je namenjeno preveritvi hipotez, ki sem si jih zastavila v uvodu.
Ključne besede: storilci, osumljenci, preiskovanje, zaslišanje, tehnike, metode, preiskovalni intervju, policija, kriminalisti, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 3074; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (256,40 KB)

46.
Oblikovanje spominov pri storilcih kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Ačić, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave o spominu obdolžencev so sicer bolj skope, v primerjavi s spominom žrtve in prič. Vendar pa ne pomeni, da je v psihologiji to nova tema. Raziskave in študije na to temo potekajo že skoraj 100 let. Način, kako se storilci spomnijo in na kakšen način pripovedujejo o zločinu, zbuja vse več zanimanja pri raziskovalcih in strokovnjakih. Ti posvečajo vse večjo pozornost tej tematiki. Večina oseb, ki niso strokovnjaki, verjame, da je možno, da se oseba ne spomni dogodka kaznivega dejanja. Strokovnjaki na tem področju, pa so mnenja, da pride do popolne izgube spomina, zaradi posledice močnih čustev in ogromne količine zlorab opojnih substanc (alkohola, droge). Ko preučujemo spomin obtožencev, ni pomembna le vsebina spomina, ampak tudi različna oblika spomina, amnezija proti vsiljenim spominom in različni pogledi (aspekti) na dogodek. Obtoženci se pogosto za svoja dejanja, izgovarjajo na amnezijo. Še posebej takrat, ko gre za huda nasilna kazniva dejanja. Pri nekaterih gre za simulirano izgubo spomina, lahko pa nastanejo, kot posledica fizioloških dejavnikov (uživanje opojnih substanc). Prav tako, pa lahko pride tudi do delne ali popolne amnezije, ki pa nastane, kot posledica psihične stiske in/ali močnih čustev, zaradi zagrešenega zločina. Petdeset kanadskih morilcev je opisovalo svoj spomin na umor, na nenasilno kaznivo dejanje in njihovo najbolj pozitivno izkušnjo življenju. Preiskovalci so ugotovili, da se morilci popolnoma spomnijo umora in čutnih zaznav. Čeprav so disociativna nagnjenja povezana z izgubo spomina, ni nobenih pokazateljev, da bi bil spomin vidno prizadet. Ugotovitve kažejo na to, da se spomin na umor s pomočjo močnih čustev, ki so povezani z zgrešitvijo umora, znatno izboljšuje.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, spomin, psihološke značilnosti, profiliranje, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (647,14 KB)

47.
Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko delo
Lucijana Drljepan, 2013, magistrsko delo

Opis: V času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji.
Ključne besede: delovno okolje, nasilje, agresivno vedenje, mobing, žrtve, storilci, preprečevanje, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1014; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

48.
Preiskovanje umorov - odmevnejši primeri v Sloveniji in Nemčiji : analiza načinov preiskovanja glede na motiv storilcev
Patricija Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo razlike oziroma podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na področju preiskovanja umorov. Da bi bilo vse skupaj bolj dinamično, predstavljamo dva primera, ki sta si v osnovi različna že po motivu, samem načinu in klasifikaciji, razlikujeta pa se tudi v številu let preiskovanja. Na podlagi tega smo opisali problematiko nerešenih primerov umorov in ugotovili, da jih imamo v Sloveniji okoli 31, medtem ko je v Nemčiji več kot 700 nerešenih primerov. Ugotavljamo, da se je stopnja umorov v Sloveniji drastično znižala po sprejetju novega kazenskega zakonika leta 2008, v zadnjem času pa počasi spet narašča, čeprav ves čas niha, medtem ko v Nemčiji od leta 2001 počasi upada. Kljub temu, da javnost policiji ni najbolj naklonjena in ne zaupa vanjo, so naši kriminalisti na področju preiskovanja umorov presenetljivo zelo uspešni in kljub temu, da nimajo možnosti uporabe nekaterih sistemov ter drugih podpornih dejavnikov (uporaba psihološkega profiliranja, operativna kriminalistična analiza, ViCLAS ipd.) kot jih imajo druge države, že peto leto zapored beležijo 100 % preiskanost. Ugotavljamo, da je v Sloveniji čedalje več množičnih umorov, ki spadajo predvsem v domeno družinskih tragedij, katerih motivi so pogosto družinski spori, ljubosumje ipd., medtem ko so za Nemčijo značilni t. i. »umori iz časti«.
Ključne besede: umori, storilci, morilci, motivi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, primeri, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 2474; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

49.
Psihološki vidiki priznanja kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Jurček, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu pišemo o psiholoških vidikih priznanja kaznivega dejanja ter zakaj prihaja do priznanj. O priznanju govorimo takrat, ko nekdo potrdi ali izjavi, da je storil neko dejanje. To naj bi imelo na človeka terapevtski učinek, kajti s priznanjem se znebimo vseh pritiskov, ki nam jih zadaja nadjaz zaradi storjenega dejanja. Priznanje lahko podamo različnim osebam. Verniki se spovedo duhovnikom, ljudje lahko priznajo svoja dejanja družini ali prijateljem, in tako naprej. V tem diplomskem delu pa govorimo o priznanjih, ki jih posamezniki podajo policiji, tožilcem ali sodnikom. Priznanje podajo prostovoljno ali neprostovoljno. Prostovoljna priznanja lahko podajo zaradi pritiskov nadjaza, ki se jih želijo znebiti. Lahko pa podajo tudi lažna prostovoljna priznanja. Ta dajo zato, da bi zaščitili nekoga drugega; da bi postali znani; ker ne zdržijo pritiskov, ki jih prinaša zaslišanje in zaradi mnogih drugih vzrokov. V delu opisujemo tudi dejavnike, ki pripomorejo k priznanju kaznivega dejanja. Od primera Miranda proti Arizona dalje so v Združenih državah Amerike in drugod po svetu uvedli nekatere pravice, kot sta pravica do molka in do odvetnika. Vendar pa nekateri še vedno opuščajo svoje pravice, kar lahko pripelje k obsodbi nedolžnih oseb. Pomembna tematika so tudi lažna priznanja in vzroki, ki privedejo do njih. Poskušali smo ugotoviti, kako jih preprečiti. Pri tem lahko pomaga snemanje zaslišanja, kajti tako zasliševalci ne morejo uporabiti prisilnih tehnik oziroma če jo uporabijo, je to posneto. Tudi pouk o pravicah je pomemben za preprečevanje napačnih obsodb. V diplomskem delu navajamo nekaj tehnik, ki pripeljejo do lažnih priznanj. V zasliševalni sobi je potrebna velika pazljivost, da do tega ne pride.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, krivda, priznanje, lažno priznanje, zaslišanje, tehnike, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1371; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (352,45 KB)

50.
Obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maruša Lipušček, 2013, diplomsko delo

Opis: Nevarnost storilca kaznivih dejanj se kaže v določenem stanju, zaradi katerega lahko ponovi kaznivo dejanje. Skozi leta se je obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji zelo spreminjalo. Trenutno so z najnovejšim Kazenskim zakonikom-1, oziroma njegovo novelo KZ-1B, opredeljeni zdravstveni varnostni ukrepi in inštitucije, v katerih se ti ukrepi izvajajo. Obravnavanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj je kazenskopravno vprašanje, kajti le kazenski sodnik lahko presodi in odloča o nevarnosti storilca in njegovem protipravnem ravnanju. Kazensko sodišče določa stopnjo prištevnosti storilca na podlagi mnenj psihiatričnih sodnih izvedencev. Pri določanju pa mora upoštevati biološke in psihološke pogoje, prav tako ne sme izpustiti vzročne zveze med njima. Varnostni ukrepi zdravstvene narave se po slovenskem KZ-1B izvajajo v specializiranih forenzičnih psihiatričnih oddelkih. To so posebni oddelki psihiatrične bolnišnice, ki sprejemajo le nevarne storilce kaznivih dejanj oziroma tako imenovane forenzične paciente in morajo izpolnjevati določene strokovne in varnostne pogoje. Zdravstvenih varnostnih ukrepov na leto ni izrečeno veliko, vendar so v boju proti kriminaliteti pomembni kot specialno preventivno sredstvo, saj se nanašajo na storilca in na njegovo rehabilitacijo. Z varnostnimi ukrepi nam tako kazensko pravo omogoča večjo individualizacijo kazenskih sankcij in s tem resocializacijo storilcev kaznivih dejanj. Hrvaška kazenskopravna zakonodaja se glede obravnavanja nevarnih storilcev nekoliko razlikuje od slovenske. Ta obravnavanje neprištevnega storilca kaznivih dejanj prepusti civilnemu zakonu o duševnih bolnikih.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1138; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (642,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici